Psalmi 78:1–72
Maskil.* Asáfov+ psalm.
78 Moje ljudstvo, poslušaj moje zakone*,prisluhni besedam mojih ust!
2 Spregovoril bom v pregovorih,povedal bom uganke o daljni preteklosti.+
3 To, kar smo slišali in izvedeli,kar so nam pripovedovali naši očetje,+
4 ne bomo prikrili njihovim potomcem.
O tem bomo pripovedovali prihodnjemu rodu,+pripovedovali bomo o hvalevrednih stvareh, ki jih je naredil Jehova, in njegovi moči,+o njegovih čudovitih delih.+
5 Dal je uredbe Jakobovim potomcem,zakone Izraelcem.
Našim prednikom je zapovedal,naj vse to razodenejo svojim otrokom,+
6 da bi to spoznal tudi prihodnji rod,otroci, ki se bodo še rodili.+
Ti otroci pa bi potem to naprej pripovedovali svojim otrokom.+
7 Tako bi otroci zaupali v Bogain ne bi pozabili njegovih dejanj,+ampak bi izpolnjevali njegove zapovedi.+
8 Ne bi postali kakor njihovi predniki,ki so bili trmasti in uporni,+ki so imeli neodločno* srce+in niso bili zvesti Bogu.
9 Éfraimci so bili oboroženi z lokom,vendar so se umaknili na dan boja.
10 Niso izpolnjevali zaveze z Bogom+in niso hoteli upoštevati Božjega Zakonika*.+
11 Tudi to, kar je naredil, so pozabili,+njegova čudovita dela, ki jim jih je pokazal.+
12 V egiptovski deželi, na zóanskem+ ozemlju,je pred očmi njihovih prednikov naredil čudovite stvari.+
13 Razdelil je morje in jih pripeljal na drugo stran,povzročil je, da so vode stale kakor jez*.+
14 Podnevi jih je vodil z oblakomin vso noč s svetlobo ognja.+
15 Razklal je skale v pustinji in jim pogasil žejo.
Vode je bilo toliko kot v globokem morju.+
16 Povzročil je, da so iz skale privreli potoki,da so vode tekle kakor reke.+
17 Toda oni so še naprej grešili proti njemu,v puščavi so se upirali Najvišjemu.+
18 Izzivali* so Boga v svojem srcu,+saj so zahtevali hrano, po kateri so hrepeneli.
19 Pritoževali so se čez Boga.
Govorili so: »Ali nam Bog res lahko pogrne mizo v pustinji?«+
20 Udaril je po skali,da so pritekle vode in privreli potoki,+ oni pa so kljub temu spraševali:
»Ali nam lahko da tudi kruh,ali lahko priskrbi meso za svoje ljudstvo?«+
21 Ko je Jehova to slišal, se je zelo razjezil.+
Poslal je ogenj+ nad Jakobove potomce,njegova jeza do Izraelcev je vzplamtela,+
22 ker niso verovali v Boga.+
Niso zaupali, da jih lahko reši.
23 Zato je zapovedal oblakom na nebu,odprl je vrata neba.
24 Povzročil je, da je nanje deževala mana za hrano,dal jim je nebeško žito.+
25 Ljudje so jedli kruh mogočnih*.+
Dal jim ga je toliko, da so se najedli do sitega.+
26 Na nebu je dvignil vzhodni veterin s svojo močjo povzročil, da je zapihal južni veter.+
27 Zasipal jih je z mesom, da ga je bilo kakor prahu,ptic je bilo kakor peska na morski obali.
28 Stresel jih je na njihov* tabor,vse okoli njihovih šotorov.
29 Jedli so in se nažirali,dal jim je, kar so si želeli.+
30 Toda še preden so potešili svoje hrepenenje,ko so še imeli hrano v ustih,
31 se je Bog zelo razjezil nanje.+
Usmrtil je najmočnejše med njimi,+pobil je izraelske mladeniče.
32 Kljub vsemu temu so še bolj grešili+in niso verjeli vanj, čeprav so videli njegova čudovita dela.+
33 Zato je končal njihove dni kakor sapo,+njihova leta z nenadno nesrečo.
34 Toda vsakič, ko je med njimi sejal smrt, so ga začeli iskati.+
Vrnili so se in iskali Boga.
35 Spomnili so se, da je Bog njihova Skala,+da je Najvišji Bog njihov Odkupitelj*.+
36 Ampak hoteli so ga prevarati s svojimi usti,s svojim jezikom so mu lagali.
37 V svojem srcu mu niso bili zvesti,+niso bili zvesti zavezi z njim.+
38 Toda on je bil usmiljen,+ni jih uničil, odpuščal jim je napake.+
Velikokrat je zadržal svojo jezo,+svoj veliki bes, da ni vzplamtel.
39 Spominjal se je namreč, da so samo ljudje*,+veter, ki piha in se ne vrača*.
40 Kolikokrat so se mu uprli v pustinji,+ga prizadeli v puščavi!+
41 Vedno znova so preizkušali Boga+in žalostili* Svetega Izraelovega.
42 Niso se spominjali njegove moči*,dneva, ko jih je rešil* nasprotnika,+
43 tega, kako je naredil znamenja v Egiptu+in čudeže na zóanskem ozemlju.
44 Vodo v nilskih kanalih je spremenil v kri,+da ljudje niso mogli piti iz svojih potokov.
45 Nad Egipčane je poslal roje obadov, da so jih popikali,+in žabe, da so uničile deželo.+
46 Njihov pridelek je dal požrešnim kobilicam,sad njihovega truda rojem kobilic.+
47 Njihove trte je stolkel s točo,+z zrni toče njihove sikomore*.
48 Tudi na njihovo živino je poslal točo,+njihove črede je udaril s strelami*.
49 Nanje je izlil svojo plamtečo jezo, bes in ogorčenje.
Povzročil jim je stiskoin nad njih poslal vojsko angelov, ki so prinesli nesrečo.
50 Dal je prosto pot svoji jezi.
Ni jih obvaroval pred smrtjo,nad njih* je poslal kugo.
51 Nazadnje je pobil vse prvorojence v Egiptu,+vse prvorojence* v Hamovih šotorih.
52 Zatem je od tam odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce.+
Vodil jih je po pustinji kakor čredo.
53 Varno jih je vodilin ni jih bilo strah,+morje je prekrilo njihove sovražnike.+
54 Pripeljal jih je na svoje sveto ozemlje,+v ta gorati kraj, ki ga je pridobil s svojo močjo*.+
55 Pred njimi je izgnal narode,+z merilno vrvico je Izraelovim rodovom razdelil dediščino,+naselil jih je po domovih.+
56 Oni pa so izzivali* Najvišjega Boga in se mu upirali,+niso se zmenili za njegove opomine.+
57 Zapustili so ga in mu bili nezvesti kakor njihovi predniki.+
Bili so nezanesljivi kakor nenapet lok.+
58 Žalili so ga s svojimi višavami*+in ga zelo jezili* z izrezljanimi podobami.+
59 Bog je to videl in se močno razjezil,+zato je izraelski narod povsem zavrgel.
60 Nazadnje je zavrgel še sveti šotor v Šílu,+šotor, v katerem je prebival med ljudmi.+
61 Dovolil je, da je simbol njegove moči odšel v ujetništvo,da je njegov sijaj prišel v roke nasprotniku.+
62 Svoje ljudstvo je izročil meču,+zelo se je razjezil na svojo dediščino.
63 Njegove mladeniče je pogoltnil ogenjin njegovim dekletom niso peli poročnih pesmi.
64 Njegovi duhovniki so padli pod mečem+in njihove vdove niso žalovale.+
65 Takrat se je Jehova prebudil kakor iz spanja,+prebudil se je kakor bojevnik,+ ki se strezni od vina.
66 Svoje nasprotnike je odgnal,+za večno jih je osramotil.
67 Jožefov šotor je zavrgel,Éfraimovega rodu ni izbral.
68 Izbral pa je Judov rod,+goro Síon, ki mu je pri srcu.+
69 Svoje svetišče je naredil tako trdno kakor nebesa,+kakor zemljo, ki jo je utrdil za večno.+
70 Izbral je svojega služabnika Davida,+vzel ga je iz ovčjih staj,+
71 od doječih ovc, ki jih je čuval.
Postavil ga je za pastirja Jakobu, svojemu ljudstvu,+za pastirja Izraelu, svoji dediščini.+
72 David jih je pasel z značajnim* srcem+in jih spretno vodil.+
Opombe
^ Ali »moj pouk«.
^ Dobesedno »nepripravljeno«.
^ Ali »Božje Postave«.
^ Ali »zid«.
^ Dobesedno »preizkušali«.
^ Ali »angelov«.
^ Dobesedno »svoj«. Ta zaimek se lahko nanaša na Boga ali na Izraelce.
^ Ali »Maščevalec«.
^ Dobesedno »meso«.
^ Ali morda »da njihova življenjska sila odide in se ne vrne«.
^ Ali »zadajali bolečine«.
^ Dobesedno »roke«.
^ Dobesedno »odkupil«.
^ Gre za vrsto dreves, podobnih figi.
^ Ali morda »s smrtonosno vročico«.
^ Dobesedno »njihovo življenje«.
^ Ali »začetek razmnoževalne moči«.
^ Dobesedno »desnico«.
^ Dobesedno »preizkušali«.
^ Ali »in mu vzbujali ljubosumnost«.
