Razodetje Janezu 7:1–17

  • Štirje angeli zadržujejo uničevalne vetrove (1–3)

  • 144.000 zapečatenih (4–8)

  • Velika množica ljudi v dolgih belih oblačilih (9–17)

7  Zatem sem videl štiri angele, ki so stali na štirih koncih* zemlje in zadrževali štiri vetrove zemlje, da ne bi pihali ne na zemljo, ne na morje, ne v nobeno drevo.  Nato sem videl še enega angela, ki se je dvigal od vzhoda* in je imel pečat živega Boga. Štirim angelom, ki jim je bila dana oblast, da poškodujejo zemljo in morje, je glasno zavpil:  »Ne poškodujte ne zemlje, ne morja, ne dreves, dokler sužnjem našega Boga ne odtisnemo pečata+ na čelo.«+  Nato sem slišal število zapečatenih: 144.000.+ Zapečateni prihajajo iz vseh Izraelovih rodov:+  Iz Judovega rodu 12.000 zapečatenih,iz Rúbenovega rodu 12.000,iz Gadovega rodu 12.000,  iz Áserjevega rodu 12.000,iz Néftalijevega rodu 12.000,iz Manásejevega+ rodu 12.000,  iz Símeonovega rodu 12.000,iz Lévijevega rodu 12.000,iz Isahárjevega rodu 12.000,  iz Zábulonovega rodu 12.000,iz Jožefovega rodu 12.000,iz Benjaminovega rodu 12.000 zapečatenih.  Po vsem tem sem zagledal veliko množico ljudi, ki jih nihče ni mogel prešteti. Bili so iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov.+ Stali so pred prestolom in pred Jagnjetom. Oblečeni so bili v dolga bela oblačila,+ v rokah pa so držali palmove veje.+ 10  Glasno so vzklikali: »Rešitev dolgujemo našemu Bogu, ki sedi na prestolu,+ in Jagnjetu.«+ 11  Okoli prestola, starešin+ in štirih živih bitij so stali vsi angeli. Pokleknili so pred prestolom, se priklonili do tal in počastili Boga 12  z besedami: »Amen! Našemu Bogu naj gredo hvala, slava, modrost, zahvala, čast, oblast in moč vso večnost.+ Amen!« 13  Takrat me je eden od starešin vprašal: »Kdo so ti, ki so oblečeni v dolga bela oblačila,+ in od kod so prišli?« 14  Takoj sem mu odgovoril: »To veš ti, moj gospod.« Rekel mi je: »To so tisti, ki prihajajo iz velike stiske.+ Oprali so svoja oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi.+ 15  Zato so pred Božjim prestolom in Bogu noč in dan služijo* v njegovem templju. Tisti, ki sedi na prestolu,+ bo nad njimi razpel svoj šotor.+ 16  Nič več ne bodo lačni ne žejni, nič več jim ne bo treba prenašati sončne pripeke niti nobene žgoče vročine.+ 17  Jagnje,+ ki je ob prestolu*, jih bo namreč paslo+ in jih vodilo k izvirom vode, ki daje življenje,+ Bog pa bo z njihovih oči obrisal vse solze.«+

Opombe

Dobesedno »vogalih«.
Dobesedno »od tam, kjer vzhaja sonce«.
Ali »opravljajo sveto službo«.
Dobesedno »sredi prestola«.