Pismo Rimljanom 8:1–39
8 Tisti, ki so povezani* s Kristusom Jezusom, torej niso obsojeni.
2 Zakon svetega duha, ki daje življenje tistim, ki so povezani* s Kristusom Jezusom, vas je osvobodil+ zakona greha in smrti.
3 To, česar Zakonik* ni mogel doseči,+ ker je bil zaradi nepopolnosti ljudi* brez moči,+ je dosegel Bog, ko je poslal svojega Sina+ v človeški podobi*,+ da bi odpravil greh. Tako je obsodil greh, ki je v telesu,
4 da bi se na nas, ki nas ne vodijo telesne želje, ampak sveti duh,+ izpolnile pravične zahteve Zakonika*.+
5 Tisti namreč, ki jih vodijo telesne želje, razmišljajo o tem, kar je telesno,+ tisti, ki jih vodi sveti duh, pa razmišljajo o duhovnih rečeh.+
6 Telesno razmišljanje vodi v smrt,+ duhovno razmišljanje pa vodi v življenje in mir,+
7 saj tisti, ki razmišljajo telesno, postanejo Božji sovražniki.+ Telo namreč ni podrejeno Božjim zakonom in jim tudi ne more biti.
8 Zato tisti, ki jih vodijo telesne želje, ne morejo ugajati Bogu.
9 Vendar če je v vas res Božji duh, vas ne vodijo telesne želje, ampak Božji duh.+ Če pa kdo nima Kristusovega stališča*, ni Kristusov.
10 Če ste povezani* s Kristusom,+ je vaše telo zaradi greha sicer mrtvo, toda sveti duh vam prinaša življenje, ker ste bili razglašeni za pravične.
11 Če je torej v vas duh tistega, ki je Jezusa obudil od mrtvih, bo ta, ki je Kristusa Jezusa obudil od mrtvih,+ po svojem duhu oživil tudi vaše umrljivo telo.+
12 Tako torej, bratje, nikakor nismo dolžni ubogati telesnih želja.+
13 Če vas vodijo telesne želje, boste gotovo umrli. Če pa s pomočjo svetega duha usmrtite grešna dejanja telesa,+ boste živeli,+
14 saj so vsi, ki jih vodi Božji duh, Božji otroci.+
15 Niste namreč prejeli duha, ki bi vas zasužnjil in bi v vas spet povzročil strah, ampak ste prejeli duha, ki nas posvoji, duha, ki nas spodbuja, da kličemo: »Aba*, Oče!«+
16 Ta duh skupaj z našim duhom potrjuje,+ da smo Božji otroci.+
17 Če pa smo otroci, bomo prejeli tudi dediščino, in sicer dediščino od Boga.+ To dediščino bomo prejeli skupaj s Kristusom. Da pa bi bili skupaj z njim oslavljeni,+ moramo skupaj z njim tudi trpeti.+
18 Zato menim, da trpljenje, ki ga zdaj doživljamo, ni nič v primerjavi s slavo, ki se bo razodela na nas.+
19 Stvarstvo namreč željno pričakuje razodetje Božjih otrok,+
20 saj je bilo obsojeno na prazno življenje,+ pa ne po svoji volji, ampak po volji Boga, ki ga je obsodil. Vendar je Bog obenem dal upanje,
21 da bo tudi stvarstvo rešeno+ sužnjevanja trohljivosti in da bo dobilo veličastno svobodo Božjih otrok.
22 Vemo namreč, da vse stvarstvo prav do zdaj skupaj vzdihuje in trpi bolečine.
23 Pa ne le stvarstvo, ampak tudi mi sami, ki smo prejeli svetega duha, znamenje naše dediščine,* v sebi vzdihujemo.+ Medtem pa željno čakamo, da nas Bog posvoji+ in nas na podlagi odkupnine osvobodi našega telesa.
24 To upanje smo prejeli, ko smo bili rešeni. Toda ko človek vidi, da se je to, v kar upa, izpolnilo, mu v to ni treba več upati.
25 Če pa izpolnitve upanja+ še ne vidimo,+ potem jo še naprej vztrajno čakamo.+
26 Podobno nam sveti duh pride na pomoč tudi, kadar smo šibki.+ Vemo, da bi morali moliti, ampak ne vemo, za kaj naj molimo. Ko tako vzdihujemo, vendar ne najdemo pravih besed, lahko sveti duh prosi za nas.
27 Bog, ki preiskuje srca,+ pa razume, kaj prosi sveti duh, saj ta prosi za svete v soglasju z Božjo voljo.
28 Vemo, da Bog skrbi, da je vse, kar dela, med seboj usklajeno v dobro teh, ki ga ljubijo, teh, ki so poklicani skladno z njegovim namenom.+
29 Vnaprej je namreč določil, da bodo ti, ki jim je najprej posvetil pozornost*, odsev njegovega Sina.+ Tako je njegov Sin postal prvorojenec+ med mnogimi brati.+
30 Te, ki jih je vnaprej določil,+ je tudi poklical+ in te, ki jih je poklical, je tudi razglasil za pravične.+ Te, ki jih je razglasil za pravične, pa je tudi oslavil.
31 Kaj naj torej rečemo na vse to? Če je Bog z nami, kdo je proti nam?+
32 Zakaj nam ne bi ta, ki celo lastnemu Sinu ni prizanesel, ampak ga je dal za vse nas,+ poleg njega prijazno dal tudi vse drugo?
33 Kdo lahko obtoži te, ki jih je Bog izbral?+ Nihče. Bog je namreč ta, ki jih razglaša za pravične.+
34 Kdo jih lahko obsodi? Nihče. Kristus Jezus je namreč ta, ki je umrl zanje. In ne samo to. On je bil tudi obujen od mrtvih, je na Božji desni+ in prosi za nas.+
35 Ali nas lahko kaj loči od Kristusove ljubezni?+ Ali nas lahko od nje ločijo težave, stiska, preganjanje, lakota, revščina*, nevarnost ali meč?+
36 V Svetih spisih namreč piše: »Zaradi tebe nas vsak dan pobijajo, zanje smo kakor ovce za zakol.«+
37 Toda s pomočjo tistega, ki nas ljubi, iz vsega tega izhajamo kot popolni zmagovalci.+
38 Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne vlade, ne sedanje reči, ne prihodnje reči, ne sile,+
39 ne višina, ne globina, niti kar koli drugega, kar je bilo ustvarjeno, ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni, ki nam je bila izkazana po našem Gospodu Kristusu Jezusu.
Opombe
^ Ali »zedinjeni«.
^ Ali »zedinjeni«.
^ Ali »Postava«.
^ Dobesedno »zaradi mesa«.
^ Dobesedno »podobi grešnega mesa«.
^ Ali »Postave«.
^ Dobesedno »duha«.
^ Ali »zedinjeni«.
^ To je hebrejska ali aramejska beseda, ki pomeni »oče«. Tako so majhni otroci ljubkovalno, a hkrati spoštljivo rekli svojemu očetu.
^ Dobesedno »ki imamo prve pridelke duha«.
^ Ali »najprej dal priznanje«.
^ Dobesedno »nagota«.
