Sodniki 21:1–25
-
Benjaminov rod rešen (1–25)
21 Izraelski moški so v Mícpi prisegli:+ »Nihče od nas ne bo dal svoje hčere za ženo Benjaminovcu.«+
2 Zaradi tega so Izraelci prišli v Betel.+ Vse do večera so sedeli pred pravim Bogom ter vpili in bridko jokali.
3 Govorili so: »O Jehova, Izraelov Bog, zakaj se je to zgodilo v Izraelu? Zakaj mora danes izginiti en Izraelov rod?«
4 Naslednji dan so zgodaj vstali in zgradili tam oltar, da bi na njem darovali žgalne in mirovne daritve.+
5 Izraelci so zatem vprašali: »Ali je med Izraelovimi rodovi kdo, ki ni prišel, ko smo se zbrali pred Jehovom?« Slovesno so namreč prisegli, da bo usmrčen vsak, ki ne bo prišel pred Jehova v Mícpo.
6 Bilo jim je hudo zaradi tega, kar se je zgodilo njihovim bratom, Benjaminovcem. Rekli so: »Danes je bil iz Izraela iztrebljen en rod.
7 Kje naj zdaj preostalim Benjaminovcem najdemo žene, ko pa smo pri Jehovu prisegli,+ da jim ne bomo dali svojih hčera?«+
8 Vprašali so: »Ali je med Izraelovimi rodovi kdo, ki ni prišel pred Jehova v Mícpo?«+ Ugotovili so, da v tabor, kjer je bila zbrana občina, ni prišel nihče iz Jabéš Gileáda.
9 Ko so prešteli ljudi, so namreč videli, da ni nikogar iz Jabéš Gileáda.
10 Zato so v to mesto poslali 12.000 najmočnejših vojakov. Zapovedali so jim: »Pojdite v Jabéš Gileád in z mečem pobijte prebivalce, tudi ženske in otroke!+
11 Naredite naslednje: usmrtite* vsakega moškega pa tudi vsako žensko, ki je že imela spolne odnose z moškim.«
12 Med prebivalci Jabéš Gileáda se je našlo 400 deklet, ki so bile device in še niso spale z moškim. Pripeljali so jih v tabor v Šílu,+ ki je v kánaanski deželi.
13 Vsi zbrani Izraelci so poslali sporočilo Benjaminovcem, ki so bili na pečini Rimón,+ in jim ponudili mir.
14 Tako so se Benjaminovci vrnili. Izraelci so jim dali ženske iz Jabéš Gileáda, ki so jih pustili pri življenju,+ vendar jih ni bilo dovolj za vse.
15 Bilo jim je hudo zaradi tega, kar se je zgodilo Benjaminovcem,+ saj je Jehova povzročil, da so bili Izraelovi rodovi razdeljeni.
16 Izraelski starešine so rekli: »Kje naj še ostalim moškim najdemo žene, saj so bile vse ženske iz Benjaminovega rodu pokončane?«
17 Rekli so še: »Poskrbeti je treba, da bodo lahko Benjaminovci, ki so ostali pri življenju, obdržali svojo dediščino, da ne bi bil en rod izbrisan iz Izraela.
18 Toda mi jim ne smemo dati svojih hčera za žene, saj so Izraelci prisegli: ‚Preklet naj bo vsak, ki bi dal svojo hčer Benjaminovcu.‘«+
19 Nato so rekli: »Glejte, vsako leto se v čast Jehovu priredi praznik v Šílu,+ ki leži severno od Betela in vzhodno od poti, ki pelje iz Betela gor proti Síhemu, ter južno od Lebóne.«
20 Benjaminovcem so zatem zapovedali: »Pojdite v vinograde in tam čakajte v zasedi.
21 Ko boste videli dekleta* iz Šíla, da prihajajo plesat kolo, pridite iz vinogradov in naj si vsak vzame eno od njih za ženo, nato pa se vrnite v Benjaminovo deželo.
22 Če pa se bodo njihovi očetje ali bratje prišli pritožit čez nas, jim bomo rekli: ‚Prosimo, bodite prizanesljivi. V vojni namreč nismo zajeli dovolj žensk, da bi vsak od teh moških dobil ženo.+ Vi pa jim tudi niste mogli dati žene, sicer bi prelomili prisego.‘«+
23 Benjaminovci so naredili točno tako. Vsak si je za ženo vzel eno od žensk, ki so plesale. Nato so se vrnili na ozemlje, ki jim je bilo dano v dediščino. Ponovno so zgradili mesta+ in se naselili v njih.
24 Izraelci so se potem razšli, vsak je šel k svojemu rodu in svoji rodbini. Od tam je vsak šel na ozemlje, ki ga je podedoval.
25 V tistih dneh v Izraelu ni bilo kralja.+ Vsak je delal, kot se mu je zdelo prav.
