Preskoči na vsebino

Zgoraj: bratje in sestre leta 1930 v albanskem mestu Vlorë; zgoraj desno: nekaj brošuric iz albanske teokratične zgodovine; spodaj desno: leta 2005 David Splane, ki je član Vodstvenega organa, objavi izid Svetega pisma – prevod novi svet na območnem zborovanju »Bodimo poslušni Bogu«.

7. JANUAR 2022
ALBANIJA

Dobra novica se v Albaniji oznanjuje že 100 let, kljub temu da je bilo to desetletja prepovedano

Dobra novica se v Albaniji oznanjuje že 100 let, kljub temu da je bilo to desetletja prepovedano

Leta 2022 mineva 100 let, odkar so v Albaniji začele delovati Jehovove priče.

Nasho Idrizi je bil eden od prvih Albancev, ki so sprejeli resnico. Okoli leta 1920 je živel v Združenih državah Amerike in je začel preučevati Sveto pismo z Mednarodnimi preučevalci Biblije, kot so se takrat imenovale Jehovove priče.

Nasho se je leta 1922 vrnil v Albanijo. Kasneje so se tudi drugi Albanci, ki so v Združenih državah postali Preučevalci Biblije, vrnili domov, da bi drugim povedali, kaj so se naučili.

Thanas Duli

Thanas Duli je bil eden od prvih Preučevalcev Biblije v Albaniji. Rekel je: »V Albaniji so bile leta 1925 organizirane tri občine, po različnih koncih države pa je bilo razkropljenih še nekaj Preučevalcev Biblije in zainteresiranih ljudi.«

V tistih letih je bilo v albanščino prevedenih več publikacij, med drugim Harfa Božja in A Desirable Government (Zaželena vladavina). V angleški izdaji Stražnega stolpa, 1. december 1925, je pisalo: »Med ljudi so razdelili lepo število teh [albanskih] publikacij in Albanci se z velikim veseljem oklepajo resnice.«

Argjiro in Nasho Dori

Priče so postale tako znane po svojem gorečem oznanjevanju, da so jim ljudje začeli govoriti ungjillorë, kar pomeni »evangelizatorji«. Nasho Dori, ki se je krstil leta 1930, je pripovedoval: »Leta 1935 nas je skupina najela avtobus, da bi oznanjevali v mestu Këlcyrë. Potem pa smo organizirali daljše potovanje po albanskih mestih Përmet, Leskovik, Ersekë, Korçë, Pogradec in Elbasan. Potovanje smo končali v Tirani še ravno pravi čas, da smo prisostvovali slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt.«

Leta 1939 je v Albaniji prevzela oblast fašistična Italija in prepovedala Jehovove priče. Naši bratje niso hoteli sodelovati v grško-italijanski vojni a in so bili zaradi svoje nevtralnosti preganjani. V tistih letih je bilo 15 bratov poslanih v zapor. Brat Nikodhim Shyti je bil poslan v koncentracijsko taborišče in se ni nikoli vrnil.

Leta 1944, proti koncu 2. svetovne vojne, je v Albaniji prevzela oblast komunistična partija. Bratje so bili še naprej preganjani. Mnoge so zaprli in mučili. Nekatere so poslali v delovna taborišča, daleč stran od njihovih družin. Albanija se je v tem obdobju povsem zaprla pred ostalim svetom. V angleškem Letopisu Jehovovih prič za leto 1959 je pisalo: »Vladarji v Albaniji sicer lahko tamkajšnje brate ločijo od drugih iz Družbe novega sveta, toda tega, da bi nanje deloval Božji sveti duh, ne morejo preprečiti.« Leta 1967 se je Albanija razglasila za prvo ateistično državo na svetu. V državi je ostala majhna skupina Prič, ki je bila še naprej dejavna, pa tudi zelo previdna.

Po padcu komunizma so bile Jehovove priče 22. maja 1992 pravno priznane, in to po več kot 50 letih delovanja pod prepovedjo.

V Albaniji je danes 5550 Jehovovih prič, ki služijo v 89 občinah. Veselimo se z našimi brati in sestrami, da »se je Jehovova beseda mogočno širila« kljub hudemu preganjanju. (Apostolska dela 19:20)

a Grško-italijanska vojna je bila spopad med Grčijo in Italijo, ki je trajal od 28. oktobra 1940 do 23. aprila 1941. Ta vojna je zaznamovala začetek pohoda na Balkan med 2. svetovno vojno.