Preskoči na vsebino

9. AVGUST 2016
ARMENIJA

Prve Jehovove priče končale nadomestno civilno službo v Armeniji

Prve Jehovove priče končale nadomestno civilno službo v Armeniji

Prva generacija mladih armenskih moških, ki so Jehovove priče in so se odločili za nadomestno civilno službo, marljivo izpolnjuje svojo državljansko dolžnost. Prejšnje generacije so zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti morale v zapor. Leta 2013 pa je Republika Armenija s spremembo zakonodaje omogočila nadomestno civilno službo tistim, ki ne želijo služiti vojaškega roka. Do sedaj se je več kot 200 Prič odločilo za ta program. To obliko službe, ki jo organizira država, je do konca junija 2016 opravilo 16 Prič.

Uspešen program nadomestne civilne službe

Prve mlade Priče, ki so končale ta program, so bile sprva zaprte, ker niso hotele služiti vojaškega roka. Ko je začel veljati nov zakon, pa so jih premestili v program nadomestne civilne službe. Januarja 2014 so že pričele bodisi delati pri vzdrževanju zunanjih površin, čiščenju ulic, kot pomožno osebje v zdravstvenih ustanovah ali pa opravljati druga dela.

Mladi moški, ki so končali nadomestno civilno službo, so hvaležni vladi, da jim je dala možnost opravljati koristna dela, med drugim urejati okolico in skrbeti za pomoči potrebne. Novouvedeni program nadomestne civilne službe omogoča mladim armenskim ugovornikom vesti, da lahko potem, ko ga končajo, nadaljujejo življenje kot koristni člani družbe, ne da bi jih spremljala stigma zaradi vpisa v kazensko evidenco.

Davit Arakelyan, ki ima 22 let, je končal nadomestno civilno službo. Delal je kot negovalec v domu za ostarele. Rekel je: »Nadomestna civilna služba mi je pomagala, da sem postal bolj resen, odgovoren in marljiv. Vesel sem, da sem svojo državljansko dolžnost lahko izpolnil tako, da sem dejansko pomagal drugim. Uprava in osebje doma za ostarele pa tudi nekateri oskrbovanci so pohvalili naše delo.« Mikhayil Manasyan, ki ima prav tako 22 let, je delal na ministrstvu za izredne razmere. Povedal je: »Pri civilnem služenju sem se naučil nove veščine in ta lahko zdaj postane moja služba. Poleg tega sem svojo obveznost do države lahko izpolnil, ne da bi ravnal zoper svojo vest.«

Ali bi lahko izkušnja Armenije spodbudila druge države k uvedbi programa nadomestne civilne službe?

Pred kratkim je Armenija šla še korak dlje, saj je sprejela dopolnilo k ustavi, s katerim je priznala pravico do ugovora vesti. Člen 41(3) v dopolnjeni ustavi, ki je stopil v veljavo decembra 2015, se glasi: »Vsak državljan, ki zaradi svoje vere ali prepričanja zavrača opravljanje vojaške službe, ima pravico, da namesto nje opravlja nadomestno civilno službo, kakor jo predpisuje zakon.« Beneška komisija Sveta Evrope je pohvalila Armenijo za ta korak in ga označila za »izjemen in pohvale vreden način upoštevanja razsodbe v primeru Bayatyan proti Armeniji *

Z uvedbo programa nadomestne civilne službe je Armenija ravnala skladno z mednarodnimi standardi. S tem je pokazala napredek, saj ugovornikov vesti nič več ne kaznuje, ampak spoštuje njihovo pravico do svobode vesti. Koristi, ki jih prinaša takšna politika, so dober primer za tiste države, ki kaznujejo ugovornike vesti. Iz izkušnje Armenije je razvidno, da lahko uvedba takšnega programa zadosti potrebam države in njenih državljanov.

Tigran Harutyunyan je v imenu Jehovovih prič v Armeniji povedal: »Hvaležni smo armenski vladi, da je z ukrepi zaščitila temeljne človekove pravice, med katere spada pravica do ugovora vesti. Mladi moški v Armeniji, ki so Priče, lahko zdaj svojo obveznost do države izpolnijo tako, da je to v soglasju z njihovo vestjo in v korist drugim.«

^ odst. 8 V primeru Bayatyan proti Armeniji ([GC], št. 23459/03, ESČP 2011) je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice sprejel prelomno sodno odločitev. To sodišče je takrat prvič razsodilo, da 9. člen (pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi) Evropske konvencije o človekovih pravicah popolnoma ščiti tudi pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.