DUNAJ, Avstrija: Okoli 400 ljudi se je 13. maja 2015 udeležilo odkritja spominske plošče, posvečene Gerhardu Steinacherju, ki je bil Jehovova priča in so ga pred 75 leti usmrtili nacisti, ker se ni hotel pridružiti nemški vojski. Županja dunajskega okrožja Meidling, Gabriele Votava, je imela osrednji govor na pločniku pred nekdanjim domom družine Steinacher v ulici Längenfeldgasse 68 v Meidlingu.

Program je imel naslov »Preprosto ne morem streljati«. S temi besedami je mladi Gerhard razložil svojo odločitev v prošnji za pomilostitev. Te preproste besede jasno odražajo, kako zelo so mu bile pri srcu krščanske vrednote, kot na primer tista, ki veje iz Jezusovih besed, zapisanih v Mateju 19:19: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«

Gerhard je že v rani mladosti preučeval Sveto pismo. Ko je bil star 17 let, se je odločil, da bo postal Jehovova priča. Gerharda so 15. septembra 1939 aretirali zaradi ugovora vesti vojaški službi in zato, ker ni hotel obljubiti zvestobe Hitlerju. Po šestih tednih zapora na Dunaju so ga premestili v nemški preiskovalni zapor v Moabitu v Berlinu.

Gerhard je bil 11. novembra 1939 na prvem dnevu prvega zaslišanja obtožen spodkopavanja družbene podpore vojaški industriji in obsojen na smrt. Prosil je, da bi bil pomiloščen na podlagi svoje vere. Vendar pa je rajhovsko vojaško sodišče 2. marca 1940 zanj potrdilo smrtno kazen. Štiri tedne kasneje, 30. marca, je bil Gerhard usmrčen z giljotino v zloglasnem berlinskem zaporu Plötzensee. Star je bil 19 let.

Po odkritju spominske plošče se je slovesnost nadaljevala v bližnji šolski dvorani. Eden od načrtovanih dogodkov je bila razstava, ki je obiskovalce popeljala skozi zgodovino družine Steinacher. Med drugim je bila razstavljena majhna škatla, ki so jo našli leta 1976. V njej je bilo 28 pisem, ki sta jih Ignatz in Luise Steinacher poslala svojemu sinu Gerhardu, ko je bil v zaporu. Poleg njih je bilo tudi 25 razglednic in pisem, ki jih je Gerhard pošiljal svojima staršema, da bi ju tolažil in jima potrdil, da je njegova vera močna. Starša sta prav tako bila Priči.

V dunajskem tedniku Wiener Bezirkszeitung je glede tega dogodka pisalo, da je to bila »izredna spominska slovesnost«, ki je osvetlila Gerhardova pogumna dejanja. Članek je še nadalje pohvalil Gerharda z besedami: »Za svoja načela je bil pripravljen umreti – ravno za tista načela, ki jim je posvetil življenje.«