Odbor Združenih narodov za človekove pravice je 15. decembra 2020 razsodil v korist Jehovovih prič v Azerbajdžanu v dveh pomembnih primerih. Ta primera sta bila Rahima Huseynova proti Azerbajdžanu in Saladdin Mammadov, Rashad Niftaliyev in Sadagat Abbasova proti Azerbajdžanu. V obeh primerih je Odbor razsodil, da je Azerbajdžan kršil pravice Jehovovih prič, in naročil, naj država spremeni zakone, da v prihodnosti ne bo prišlo do takšnih kršitev.

Primer Rahima Huseynova proti Azerbajdžanu je obravnaval dogodek, ko so policisti v Bakuju decembra 2014 pridržali sestro Rahimo Huseynovo, ker se je z drugimi pogovarjala o svojem prepričanju. Navsezadnje jo je okrožno sodišče oglobilo s 1500 azerbajdžanskimi manati (okoli 720 evrov), ker Jehovove priče takrat v Bakuju niso bile pravno priznane. a Sestra Rahima se je na razsodbo pritožila, vendar je pritožbeno sodišče v Bakuju potrdilo prvotno razsodbo. Zato se je pritožila na mednarodno sodišče.

Odbor ZN za človekove pravice je odločil, da je Azerbajdžan kršil 1. odstavek 18. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Azerbajdžanu je naročil, naj naši sestri izplača ustrezno odškodnino. Zanimivo je, da je Odbor v svoji pisni izjavi zapisal, da je Azerbajdžan tudi »pod zaprisego, da bo naredil vse potrebno za preprečitev podobnih kršitev. To pomeni, da bo Azerbajdžan morda moral spremeniti svoje zakone in/ali izvajanje le-teh, tako da se pravice, ki so navedene v 18. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ne bodo kršile«.

Primer Saladdin Mammadov, Rashad Niftaliyev in Sadagat Abbasova proti Azerbajdžanu je obravnaval skupino bratov in sester iz Ganje, ki so se zbrali na domu brata Saladdina Mammadova, da bi preučevali Sveto pismo. Oktobra 2014 so policisti vdrli na manjši shod, preiskali dom ter zaplenili izvode Svetega pisma in druge predmete. Brata Mammadova, brata Rashada Niftaliyeva in sestro Sadagat Abbasovo so odpeljali na policijsko postajo, kjer so jih zadrževali več kot šest ur. Dva dni kasneje so se morali zglasiti na nizamijskem okrožnem sodišču v mestu Ganja. Sodišče je razsodilo, da je bil shod nezakonit, saj so prisotni pripadali verski organizaciji, ki v Ganji ni priznana. Sodišče je vsako Pričo oglobilo z 2000 azerbajdžanskimi manati (okoli 960 evrov). Brata in sestra so se pritožili na pritožbeno sodišče v Ganji. Žal pa je obveljala odločitev okrožnega sodišča. Zato so svoj primer predložili Odboru ZN za človekove pravice.

Odbor je ugotovil, da je Azerbajdžan kršil številne člene Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Poleg tega je odločil, da se mora Pričam izplačati odškodnina. Odbor je v svoji pisni izjavi zapisal, da »okrožno sodišče ni podalo nobenih argumentov glede tega, zakaj bi morale biti Priče, preden se na osebnem domu zberejo na verskem shodu, najprej pravno registrirane«. V izjavi je bilo potrjeno, da se imajo naši soverniki v Azerbajdžanu pravico zbirati k čaščenju, ne da bi bili pravno registrirani.

Podobno kot v primeru sestre Rahime Huseynove je Odbor odločil, da mora Azerbajdžan pregledati »svoje zakone in/ali izvajanje le-teh«, zato da bodo v skladu s pravicami, ki jih določa Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.

Veseli smo, da se je v zadnjih letih situacija v Azerbajdžanu izboljšala in da oblasti ne kršijo pravice, ki jo imajo naši soverniki glede čaščenja. Upamo, da bosta ti odločitvi pripomogli k pravnem utrjevanju dobre novice v Azerbajdžanu. (Filipljanom 1:7)