Zgodilo se je v nedeljo dopoldan med bogočastjem. V neki sobi v mestu Baku v Azerbajdžanu je kakšnih 200 moških, žensk in otrok poslušalo svetopisemsko predavanje.

Skozi vrata je vdrla policija, za njimi so vstopili tudi drugi uradniki, v navzoče pa so se uperile televizijske kamere. Policija je ustavila verski obred Jehovovih prič, pretepla več moških, brez sodnega naloga preiskala prostore, verbalno zlorabljala navzoče ter zasegla denar, računalnike in svetopisemsko literaturo te krščanske občine. Policisti so mnoge Priče odvedli na policijsko postajo in jih za več ur pridržali. Šest tujih državljanov, ki večino svojega časa namenjajo službi Bogu, je bilo več dni v priporu in nato deportiranih iz države. Televizija je predvajala racijo in Priče očrnila.

Ti dogodki, ki so se zgodili 24. decembra 2006, so bili razlog za prvo pritožbo Jehovovih prič na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) proti Azerbajdžanu. Po tem so Priče na ESČP vložili še 18 pritožb zaradi kršenja verske svobode.

Prošnje, povezane z Azerbajdžanom, ki so bile vložene na ESČP od 31. januarja 2014. 

Naslednji primeri osvetlijo, s čim se med drugim spopadajo Jehovove priče v Azerbajdžanu in zakaj so se pritožili na ESČP.

• Zavrnitev ponovne registracije

  Državna komisija za sodelovanje z verskimi združenji (SCWRA) je prvič registrirala versko skupnost Jehovovih prič v Bakuju 22. decembra 1999 in ponovno 7. februarja 2002. Leta 2009 je azerbajdžanska vlada preoblikovala zakon o svobodi verskega prepričanja in od vseh verskih skupnosti zahtevala, da se ponovno registrirajo. Verska skupnost Jehovovih prič je vložila prošnjo, toda SCWRA jo je zaradi formalnih pomanjkljivosti zavrnila. Čeprav vlada ni razveljavila registracije iz leta 2002, te verske skupnosti noče ponovno registrirati po novih določilih verske zakonodaje.

• Policijski napadi in preganjanje

  Jehovove priče se tedensko zbirajo k bogočastju v zasebnih domovih. Večkrat se je že zgodilo, da je vanje na silo vstopila policija in brez pooblastil prekinila te obrede. Policisti so predrzno grozili navzočim, jih za več ur pridržali na policijski postaji in zasegli njihovo versko literaturo, ki jo uporabljajo pri bogočastju. Nekaterim Pričam je bila naložena visoka globa. Leta 2011 je bilo v mestu Ganja obsojenih šest Prič in naložena jim je bila globa v skupni vrednosti približno 8700 evrov, ker so bili navzoči na enem od verskih shodov, ki jih vlada prepoveduje. Zadnje policijske racije so se zgodile 11. januarja in 2. marca 2014.

• Cenzura literature

  Azerbajdžan je edina država članica Sveta Evrope *, ki je uvedla sistem cenzure verske literature, kar pa je v nasprotju z njeno lastno ustavo. * Svetopisemska literatura, ki jo Priče uvažajo iz drugih držav članic Sveta Evrope, je omejena na določeno količino ali pa je po cenzuriranju prepovedana. Med prepovedane publikacije sodi kar nekaj številk revije Stražni stolp, ki je verski polmesečnik Prič. * Azerbajdžanska sodišča so zavrnila zahteve Prič proti cenzuri, ki jo izvaja SCWRA.

Številni mednarodni organi za človekove pravice so preiskali azerbajdžansko versko zakonodajo in odnos te države do verskih skupnosti ter prišli do naslednjih ugotovitev.

• V letnem poročilu ameriške komisije za mednarodno versko svobodo za leto 2013 je pisalo: »Kljub trditvam azerske vlade, da je strpna, so se razmere na področju verske svobode poslabšale, še zlasti po sprejetju restriktivne verske zakonodaje leta 2009.«

• Iz poročila Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) veje velika zaskrbljenost zaradi restriktivnih razmer, ki negativno vplivajo na verske skupnosti. V tem poročilu glede azerbajdžanske verske zakonodaje piše: »ECRI azerbajdžanski vladi močno priporoča, naj zakonodajo [...] uskladi z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah.«

• Beneška komisija, ki je svetovalni organ Sveta Evrope, je objavila podrobna priporočila za spremembe v azerbajdžanskem zakonu o svobodi verskega prepričanja. V njih med drugim piše: »Videti je, da zakon vsebuje številna precej restriktivna določila, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi. [...] Določila, ki se dotikajo večjih spornih vprašanj, kot so področje uporabe zakona in obseg pravice do svobode veroizpovedi in vesti, registracija, neodvisnost in ukinitev verskih skupnosti; področje ugovora vesti, vprašanje spreobrnitve, izdajanje in kroženje verskega gradiva bi morali na novo oblikovati.«

Jehovove priče po vsem svetu močno cenijo temeljne svoboščine, kot so svoboda izražanja, zbiranja, druženja, vesti in veroizpovedi. Oblastem so hvaležni, da jim omogočajo te pravice. Skupinica 2500 Prič v Azerbajdžanu in tisti, ki se skupaj z njimi zbirajo k bogočastju, upajo, da bo prišel čas, ko bodo lahko podobno kot druge religije v njihovi državi uživali versko svobodo.