Nikolaj Stojanov je 4. junija 2016 stal zraven majhnega stojala za literaturo na javni ulici v Burgasu in mimoidočim ponujal brezplačne verske publikacije Jehovovih prič. Okoli 19. ure je tja prišla policija. Obtožila ga je kršenja občinskega odloka in ga oglobila za 50 levov (okoli 25 evrov). Nikolaj je ena od petih Jehovovih prič v Burgasu, ki jim je bila v maju in juniju 2016 zaradi njihove mirne verske dejavnosti izdana odločba o prekršku in denarna kazen.

Nikolaj in štiri druge Priče so se pritožili na odločbe o prekršku in globe. Okrajno sodišče v Burgasu je oktobra in novembra 2016 oprostilo Nikolaja in ostale Priče ter preklicalo njihovo denarno kazen.

Medtem so Jehovove priče izpodbijale ustavnost občinskega odloka v Burgasu. Upravno sodišče v Burgasu je 12. oktobra 2016 odločilo, da je odlok, ki naj bi omejil versko dejavnost Jehovovih prič, v nasprotju z ustavnimi zagotovili in mednarodnimi obveznostmi, ki jih ima Bolgarija v zvezi s spoštovanjem verske svobode.

To, da omejitve iz odloka o ohranjanju javnega reda kršijo ustavne pravice, ni bilo nekaj novega za mestni svet v Burgasu. Leta 2013 je namreč nacionalistična politična stranka predlagala dopolnila k odloku in kot razlog navedla, da se nekateri prebivalci pritožujejo nad versko dejavnostjo Jehovovih prič. Guverner okraja je pregledal odlok in sklenil, da so dopolnila diskriminatorna, zato jih je z odločbo razglasil za neustavna. Toda naslednji guverner okraja je preklical to odločbo, mestni svet pa je dopolnila sprejel. Ombudsman je opozoril mestni svet, da so novi predpisi nezakoniti, vendar so ostali veljavni, dokler jih ni razveljavilo okrajno sodišče v Burgasu.

Podobno se je dogajalo v Kjustendilu. Tudi tam je mestni svet vede sprejel dopolnila k odloku, ki so omejevala versko svobodo, nato pa naročil občinski policiji, naj uveljavi izvajanje teh dopolnil. Upravno sodišče v Kjustendilu je razveljavilo šest odločb o prekršku in denarne kazni v višini 800 levov (okoli 410 evrov), ki so jih dobile Priče zaradi domnevno nezakonite verske dejavnosti. V enem od svojih sklepov je sodišče zapisalo: »Pritožnica je morala odgovarjati za dejanje, ki je v samem bistvu izvajanje njene pravice do verske svobode, katero ji zagotavljata tako ustava kot ZVS [Zakon o verskih skupnostih].« To isto sodišče je 24. junija 2016 ugodilo prošnji, ki so jo vložile tamkajšnje Priče, in razglasilo dopolnila, sprejeta k odloku, za neustavna. * Mestni svet v Kjustendilu se je v zvezi s to odločitvijo pritožil na vrhovno sodišče.

V zadnjih nekaj letih je vsaj 44 občinskih uprav v Bolgariji dopolnilo odloke tako, da omejujejo versko delovanje registriranih verskih skupnosti. Ko lokalne oblasti izvajajo omejevalne odloke, se Priče soočajo s pisnimi opomini, pozivi na sodišče, denarnimi kaznimi, grožnjami in celo nasiljem. Tako je 26. marca 2016 Marin Cvetkov, občinski funkcionar iz mesta Vraca, grozil dvema pripadnicama Jehovovih prič z besedami, da bo na njiju poslal nogometne huligane. Nato pa je zasegel in poškodoval nekatere njune verske publikacije.

Toda drugod po Bolgariji so uradniki, ki so bolj odprti, in sodišča zaščitili versko svobodo. Trije uradniki so 2. junija 2016 pristopili k skupini Jehovovih prič, ki so v glavnem mestu Sofija uporabljale voziček za literaturo, in jih vprašali, ali imajo dovoljenje za opravljanje tega prostovoljnega dela. Potem ko so uradniki zadevo raziskali, so potrdili, da bolgarska ustava zagotavlja pravico do opravljanja takšne mirne dejavnosti. V Plovdivu, drugem največjem mestu v državi, je mestni svet z vetom ustavil poskus politične skupine, ki je hotela, da se dopolni odlok o ohranjanju javnega reda in varnosti tako, da bi bile Jehovove priče prepovedana religija.

Jehovove priče v Bolgariji si prizadevajo izpodbiti vseh 44 odlokov, katerih namen je omejevati ustavno pravico do izražanja verskega prepričanja. Krasimir Velev, predstavnik za medije z glavnega urada Jehovovih prič v Sofiji, je izjavil: »Jehovove priče opravljamo družbenokoristno delo, ko se pogovarjamo z ljudmi o perečih vprašanjih in jim priskrbimo zadovoljujoče odgovore iz Svetega pisma. Mnogi z veseljem sprejmejo naše sporočilo, toda v občinah, ki so uvedle omejevalne odloke, smo tarča napadov zaradi razdeljevanja brezplačnega tiskanega gradiva ali pa celo zaradi javnega izražanja svojega verskega prepričanja. Kadar je razumno, potem branimo dragoceno, od Boga dobljeno pravico do svobode bogočastja.«

Jehovove priče smo hvaležne, da si mnogi višji uradniki in sodišča v Bolgariji prizadevajo zaščititi verske svoboščine, ki so koristne za vsa področja družbe. Čas bo pokazal, ali bodo oblasti podobno odpravile druge odloke, sprejete z namenom omejevanja verske dejavnosti v Bolgariji.