Jehovove priče so v Bolgariji prisotne od leta 1888. Leta 1938 so v državi registrirale pravno osebo, vendar je bila ta razveljavljena leta 1944, ko je država prišla pod komunistično oblast. Delovanje Prič je bilo strogo omejeno vse do leta 1991, ko je bila njihova pravna oseba, Krščanska skupnost Jehovovih prič, uradno registrirana. Vendar pa so Jehovove priče in druge verske manjšine zaradi klevetniške kampanje proti »netradicionalnim« religijam in odlomka v restriktivnem zakonu o verskih skupnostih leta 1994 izgubile svoj pravni status. Posledično je policija pričela aretirati Priče, vdirati na njihove verske shode in zasegati njihovo literaturo. Bolgarska sodišča Pričam niso nudila pravne zaščite.

Ko so Priče na domačih sodiščih izčrpale vsa pravna sredstva, so se obrnile na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Leta 1998, 2001 in 2004 je ESČP sprejel prijateljske dogovore med Pričami in bolgarsko vlado. Po tem, ko so bili sprejeti ti dogovori, je vlada registrirala Jehovove priče kot versko skupnost. Poleg tega je Pričam potrdila pravico do verske svobode, med drugim tudi pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti, pravico do nadomestnega civilnega služenja in pravico, da lahko drugim govorijo o svoji veri, ne da bi jih kdo pri tem oviral.

Jehovove priče v Bolgariji so hvaležne, da imajo precejšnjo mero verske svobode in da na splošno lahko nemoteno opravljajo svoje verske dejavnosti. Vendar pa nekatere mestne uprave ovirajo versko dejavnost Prič, tako da zlorabljajo krajevne odloke, zato da bi omejili oznanjevanje Prič, ali pa tako, da jim nočejo izdati potrebnih dovoljenj za njihove kraljestvene dvorane. Poleg tega so nekateri posamezniki fizično napadli Priče in jih nadlegovali. Čeprav organi pregona v določeni meri pomagajo Pričam, pa napadalcev po navadi sodno ne preganjajo, niti ne zaščitijo žrtev. Priče se še naprej dogovarjajo z bolgarskimi uradniki o reševanju teh težav. Na ESČP so tudi vložile prošnjo za obravnavo glede dovoljenj za kraljestvene dvorane. Prošnja še čaka na obravnavo.