Dvajsetletni Artur Avanesyan prestaja 30-mesečno zaporno kazen v zaporu v Šuši v Gorskem Karabahu, čeprav je bil pripravljen opravljati nadomestno civilno službo. Sodišča v Gorskem Karabahu so mu na vseh stopnjah odrekla temeljno pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

Artur, ki je Jehovova priča, je takole pojasnil svoje trdne moralne vrednote: »Vest mi ne dovoljuje opravljanja vojaške službe. Rad imam ljudi in proti nikomur nočem uporabiti orožja niti se nočem učiti bojevati.« Dodal je še: »Ne skušam se izmikati svoji državljanski dolžnosti. Namesto vojaščine sem hotel opravljati nadomestno civilno službo, vendar mi to ni bilo omogočeno.«

Artur je 29. januarja 2014 prejel poziv, naj se zglasi na vojaški komisariat mesta Askeran v Gorskem Karabahu. Naslednji dan je vložil prošnjo za opravljanje nadomestne civilne službe in v njej pojasnil, zakaj mu vest ne dovoljuje služenja vojaškega roka. Poiskal si je tudi odvetnika, saj je vedel, da v Gorskem Karabahu ne obstaja možnost nadomestnega civilnega služenja.

Ker ima Artur armenski potni list, se je njegov odvetnik sestal z uradniki v Armeniji in Gorskem Karabahu. Kazalo je, da mu bodo dovolili opraviti nadomestno civilno služenje v Armeniji, zato se je preselil tja. Na vojaški komisariat Republike Armenije v Masisu je 13. februarja 2014 naslovil prošnjo za opravljanje nadomestne civilne službe.

Artur nikoli ni dobil vabila, naj pride pred armensko komisijo za opravljanje nadomestne civilne službe, je pa 14. julija 2014 dobil poziv, naj se zglasi na centralni policijski postaji v Erevanu (Armenija). Tam so ga pričakali policisti iz Gorskega Karabaha. Nemudoma so ga aretirali in ga proti njegovi volji odpeljali v Askeran v Gorskem Karabahu. Ta de facto izročitev je potekala brez zaslišanja, sodnega naloga ali drugih formalnosti.

Artur, ki je imel takrat komaj 18 let, je svojo prvo noč v zaporu preživel 14. julija 2014. Naslednjega dne je med branjem obtožnice izvedel, da je prvostopenjsko sodišče v Gorskem Karabahu že prej izdalo nalog za njegovo aretacijo in mu odredilo pripor v predkazenskem postopku. Sodišče je zdaj potrdilo to svojo prvotno odločitev in Arturja poslalo v zapor v Šuši. Vse njegove pritožbe na pripor so bile zavrnjene.

Sodnik Spartak Grigoryan s prvostopenjskega sodišča v Gorskem Karabahu je Arturju 30. septembra 2014 dosodil 30-mesečno zaporno kazen na podlagi obtožbe izmikanja služenju vojaškega roka. * Artur se je v zvezi s to odločitvijo pritožil na tamkajšnje pritožbeno sodišče in nato še na vrhovno sodišče, vendar sta se obe sodišči strinjali z obsodbo. V zaporu bo ostal do januarja 2017.

Shane Brady, eden od Arturjevih odvetnikov, je izjavil: »Artur je bil pridržan, aretiran, kazensko preganjan in obsojen zaradi svojega globokega verskega prepričanja. Čeprav je po krivici zaprt, je odločen, da ne bo ravnal v nasprotju s tem, kar mu narekuje vest.« Shane je poročal, da pazniki zdaj Arturju dovolijo imeti Sveto pismo in pripomočke za preučevanje te knjige. Obiskati pa ga smejo tudi njegovi družinski člani.

Ko je Artur na domačih sodiščih izčrpal vsa pravna sredstva, je vložil prošnjo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Pričakuje ugodno razsodbo, saj je ESČP že večkrat potrdil pravico do ugovora vesti, vendar bo odločitev verjetno sprejeta šele mesece za tem, ko bo izpuščen iz zapora. V primeru Bayatyan proti Armeniji je namreč veliki senat ESČP-ja razsodil, da k pravici do svobode misli, vesti in veroizpovedi spada tudi ugovor vesti vojaški dolžnosti. ESČP je v kasnejših razsodbah to ugotovitev še podprl. *

Razsodbe ESČP-ja so pripomogle k večjemu spoštovanju temeljne pravice do ugovora vesti tudi v času nestabilnih razmer in vojne. Tako je na primer junija 2015 višje sodišče v Ukrajini ugovornikom vesti potrdilo pravico, da lahko v času vojaške mobilizacije opravljajo nadomestno civilno službo.

Jehovove priče v Gorskem Karabahu in drugod po svetu upajo, da bo Gorski Karabah ugovor vesti uvrstil med temeljne človekove pravice. Ali bo vlada miroljubnim ugovornikom vesti, namesto da jih pošlje v zapor, raje ponudila možnost nadomestnega civilnega služenja? Gorski Karabah bi s priznanjem temeljne pravice do ugovora vesti ravnal v soglasju s sprejetimi evropskimi standardi in s tem pokazal dolžno spoštovanje do iskrenega prepričanja mladih moških, kakršen je Artur Avanesyan.