Dne, 25. maja 2023, je minilo 30 let od odločitve v primeru Kokinakis proti Grčiji, za katero pravni strokovnjaki menijo, da je ena najpomembnejših odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). To je bilo prvič, da je ESČP kakšno državo obsodil kršenja verske svobode. Vse od leta 1993 je ta odločitev temeljnega pomena za zaščito verskih pravic v 46 državah, ki so članice Sveta Evrope. Če kakšna vlada napade našo pravico do svobodnega izražanja verskega prepričanja, kot se je to na primer zgodilo v Rusiji, je precedenčni primer Kokinakis še toliko bolj pomemben.

Še danes se uradno spletno mesto Sveta Evrope sklicuje na primer Kokinakis, ko opisuje zaščito, ki jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah. Ta primer je del učnega programa pravnih fakultet in se navaja v pritožbah na Evropsko sodišče.

Odločitev sodišča v primeru Kokinakis pokaže, da je »izražanje vere z besedami in dejanji tesno povezano z verskim prepričanjem«. Poleg tega potrjuje, da »svoboda izražanja vere [...] zajema tudi pravico do prepričevanja drugih, na primer s ‚poučevanjem‘«.

Sodnik De Meyer, eden od devetih sodnikov ESČP-ja, ki so bili vpleteni v ta primer, je pojasnil: »Proselitizem, ki je definiran kot ‚gorečnost pri širjenju vere‘, kot takšen ne more biti kaznivo dejanje. Sam po sebi je to popolnoma zakonit način ‚izražanja posameznikove vere‘.«

Ta zgodovinska odločitev sodišča je bila vrhunec polstoletnega pravnega boja brata Minosa Kokinakisa. Grške oblasti so Minosa leta 1938 aretirale, ker naj bi kršil zakon o prepovedi »proselitizma«, ki ga je uvedel grški diktator Joanis Metaksas. Minos, ki je bil takrat star 30 let, je bil prvi od 19.147 Jehovovih prič, ki so bile na podlagi tega zakona aretirane med letoma 1938 in 1992. V teh desetletjih so bile Jehovove priče tudi žrtve nadlegovanja, grdega ravnanja in fizičnega nasilja.

Minos se ni pustil prestrašiti in je še naprej oznanjeval. Zato je bil več kot 60-krat aretiran, 18-krat obravnavan na grških sodiščih, več kot 6 let je preživel v otoških in drugih zaporih, večkrat pa je moral plačati tudi denarno kazen.

Končno je Minosa leta 1993, ko je bil star 84 let, ESČP oprostil in odločil, da je Grčija kršila njegovo versko svobodo. Sodišče je tudi odločilo, da se mora Minosu povrniti škoda za mnoga leta trpljenja in pokriti njegove pravne stroške. Minos je preostala leta življenja preživel na Kreti. Umrl je leta 1999 v starosti 90 let.

Sodnik De Meyer je priznal, da Minos ni bil zločinec, ampak »je bil obsojen samo zato, ker je pokazal takšno gorečnost, ni pa naredil ničesar neprimernega ali nepravilnega«.

Kako pomembna je ta zgodovinska odločitev v današnjem pravnem sistemu, je poudaril Philip Brumley, ki je pravni zastopnik Jehovovih prič. Rekel je: »Odločitev v primeru Kokinakis je zagotovila pravico, da lahko posameznik o svoji veri v miru govori z drugimi. To je najbolj citirana in najpomembnejša odločitev ESČP-ja glede verske svobode, in to ne samo v Evropi.«

Zasluge za odmevno zmago v primeru Kokinakis in za to, da je postal precedenčni primer, pripisujemo Jehovu. Hvaležni smo mu za njegovo modrost in vodstvo pri našem »zagovarjanju in pravnem utrjevanju pravice do oznanjevanja dobre novice«. (Filipljanom 1:7)