Minos Kokinakis je bil pred 80 leti kot zapornik poslan na grški otok Amorgós v Egejskem morju, kjer je moral ostati 13 mesecev. Grško sodišče je brata Kokinakisa brez sojenja obsodilo kršenja novega zakona, ki je prepovedoval spreobračanje. Bil je prvi od 19.147 Jehovovih prič, ki so jih od leta 1938 do leta 1992 aretirali zaradi kršenja zakona, ki ga je uvedel grški diktator Joanis Metaksas. V teh desetletjih je na stotine Prič iz Grčije zaradi oznanjevanja dobre novice prestajalo fizično nasilje, aretacije in zaporne kazni.

Ko je bil brat Kokinakis star približno 30 let, je začel petdesetletno pravno bitko, v kateri se je boril za to, da bi lahko svobodno govoril o svojem verskem prepričanju. Bil je aretiran več kot 60-krat in več kot šest let je preživel v zaporih in na kazenskih otokih, kjer so on in druge zaprte Priče prestajali grozne razmere. Pri 77 letih je bil zadnjič aretiran. Njegov ugovor proti aretaciji je bil ovržen, zato je svoj primer predložil grškemu vrhovnemu sodišču. Ker tudi na tem sodišču ni imel uspeha, se je obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) s pritožbo, da ga je Grčija prikrajšala za versko svobodo. Leta 1993 je 84-letni Minos Kokinakis izbojeval odločilno pravno zmago. To je bilo prvič, da je ESČP obsodilo neko državo kratenja verske svobode. a Leta 2018 je bila 25. obletnica tega pomembnega dogodka. Kokinakis je po besedah nekega profesorja mednarodnega javnega prava »verjetno največkrat omenjena razsodba glede svobode veroizpovedi, ki jo je izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice«.

Odločitev v primeru Kokinakis je postala pravni precedens, ki je pomemben še danes, v času, ko močne vlade, kot je Rusija, skušajo mnogim našim bratom in sestram kratiti pravico do verske svobode.

Brat Kokinakis je s svojo vero in vztrajnostjo v oznanjevanju dal čudovit zgled našim bratom in sestram, ki zaradi oznanjevanja doživljajo nasprotovanje. S svojo značajnostjo je lahko izbojeval zmago, ki še danes koristi našim bratom in sestram. (Rimljanom 1:8)