Verska svoboda, ki jo danes uživajo Jehovove priče v Gruziji, je pravo nasprotje temu, kar so doživljale še pred nekaj leti. Priče so zdaj pravno registrirane, zato jim vlada dovoli, da svobodno opravljajo bogoslužje. Med letoma 1999 in 2003 pa so bile razmere povsem drugačne, saj je vlada takrat dopuščala verskim skrajnežem, da so brutalno napadali Priče, in storilcev ni hotela kazensko preganjati.

Priče so se na preganjanje v tem mračnem obdobju odzvale tako, da so vložile več prošenj za obravnavo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Ena od teh prošenj z naslovom Primer Tsartsidze in drugi proti Gruziji je opisovala tri incidente v Gruziji leta 2000 in 2001, v katerih je šlo za nasilje množic, vdiranje na verske shode, uničevanje lastnine ter fizično in verbalno nasilje policije.

ESČP je 17. januarja 2017 sprejel razsodbo v primeru Tsartsidze z ugotovitvijo, da so bile Pričam kršene pravice. Sodišče je priznalo, da je bila gruzijska policija v incidente neposredno vpletena ali pa ni intervenirala, da bi zaščitila žrtve. Ugotovilo je tudi, da so bila gruzijska sodišča s sodniki vred pristranska in površna pri pregledovanju dejstev, zaradi česar niso preprečila nasilja nad Pričami.

To je bila tretja razsodba proti Gruziji, ki jo je izdal ESČP v kontekstu tega, kar je sodišče označilo kot »versko nasilje zoper Jehovove priče po vsej državi«, do katerega je prihajalo med letoma 1999 in 2003. V vseh treh razsodbah je sodišče ugotovilo, da je Gruzija kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker ni zaščitila verske svobode Jehovovih prič in ker jih je diskriminirala.

Sodišče je takratne razmere v Gruziji opisalo takole: »Gruzijske oblasti so z ravnanjem svojih agentov, ki so bodisi neposredno sodelovali v napadih na Jehovove priče bodisi soglašali z nezakonitimi dejanji fizičnih oseb in jih dopuščali, ustvarile okolje, v katerem zločini ostajajo nekaznovani, kar je vodilo do novih napadov na Jehovove priče po vsej državi.«

V treh napadih, ki jih je ESČP obravnaval v sklopu primera Tsartsidze, se je žrtvam zgodila krivica zaradi neposrednih dejanj ali sokrivde policije.

• Policisti v mestu Kutaisi so 2. septembra 2000 na policijsko postajo odpeljali Gia Dzamukova. Zaplenili so mu versko literaturo, ki jo je imel pri sebi, ter ga verbalno in fizično napadli. Naslednji dan je policist napadel Vladimera Gabunia z udarcem v trebuh in mu raztrgal versko literaturo, ki jo je imel s seboj.

• Policisti v mestu Marneuli so 26. oktobra 2000 grobo prekinili verski shod in zaplenili versko literaturo. Prijeli so Alexandra Mikirtumova, ki je imel na tem shodu govor, in Binalija Alieva, lastnika prostora, kjer je bil shod, in ju odpeljali na policijsko postajo. Alexandra so kasneje na silo spravili v avto, ga odpeljali ven iz mesta in mu zabičali, naj se nikoli več ne vrne. Binaliju pa so ukazali, da nikdar več ne sme imeti verskega shoda Jehovovih prič na svojem domu.

• V mestu Rustavi je 27. marca 2001 nasilna množica pravoslavnih verskih skrajnežev planila v dom Jimsherja Gogelashvilija med verskim shodom, ki je tam potekal. Žalili so navzoče in jih prisilili, da so odšli. Nasilneži so zaplenili versko literaturo in jo naslednji dan javno zažgali na bližnjem trgu. Policija ni hotela posredovati, da bi zaščitila Priče.

V vsakem od teh primerov so se žrtve po pomoč obrnile na gruzijska sodišča, vendar neuspešno. Po mnenju ESČP-ja so se gruzijski sodniki pristransko postavili na stran policije, zaradi česar niso ustrezno pregledali dokazov, ki so jih predstavili pritožniki. Glede stališča tamkajšnjih sodnikov med obravnavanjem teh primerov je ESČP izjavil:

»Takšna površna in enostranska obravnava primera hkrati z avtomatičnim zanašanjem na organe pregona in neutemeljenim zavračanjem pričevanja pritožnikov o dogodkih po mnenju sodišča ne more pomeniti nič drugega kot soglašanje sodnikov z nasilnimi dejanji, storjenimi zoper pritožnike.«

ESČP je ugotovil, da so bile kršene pravice pritožnikov po 9. členu (svoboda vere) in 14. členu (diskriminacija) Evropske konvencije o človekovih pravicah, zato je določil odškodnino v skupnem znesku 11.000 evrov in poravnavo pravnih stroškov v višini 10.000 evrov.

ESČP je v sklepu ponovil sodne odločitve, ki jih je že prej sprejel v primerih Gldani in Begheluri iz Gruzije in v primerih Kuznecov in Krupko iz Rusije. Gruzijska vlada je postopoma implementirala te odločitve. Jehovove priče v Gruziji so hvaležne, da zdaj uživajo večjo zaščito, ki jim omogoča, da se svobodno in varno zbirajo k bogočastju in govorijo z drugimi o svoji veri.

André Carbonneau, odvetnik za človekove pravice na mednarodni ravni, ki je bil prisoten na sodnih obravnavah v Gruziji, sodeloval pa je tudi pri sestavljanju prošenj za obravnavo, ki so bile vložene na ESČP, je komentiral: »ESČP je s to odlično razsodbo jasno nakazal, da ne bo dopuščal ravnanja vlad, ki so pod njegovo sodno pristojnostjo, vendar spodbujajo ali podpirajo zatiranje verske svobode svojih državljanov. Jehovove priče so vesele, da gruzijska vlada kaže napredek pri implementiranju teh razsodb, saj jim to omogoča, da svobodno prakticirajo svojo vero. Upamo, da bodo to vzele na znanje tudi druge države Sveta Evrope, kot je denimo Rusija.«

Najnovejša razsodba ESČP-ja ščiti dragoceno pravico do zbiranja k čaščenju in do mirnega izražanja verskega prepričanja. Jehovove priče po vsem svetu upajo, da bo ta odločna razsodba ESČP-ja vplivala na obravnavo še nerešenih pritožb, ki so bile iz istih razlogov vložene proti Rusiji in Azerbajdžanu.