V Džakarti v Indoneziji je 31. decembra 2019 padlo skoraj 380 milimetrov dežja. Poplavljenih je bilo približno 100 domov naših bratov in sester. V nekaterih hišah je voda segala 1,5 metra visoko.

Čeprav nihče od naših sovernikov ni umrl ali bil poškodovan, so morali mnogi oznanjevalci začasno zapustiti svoje domove. Drugi, ki tega niso mogli storiti, pa so se zatekli v najbolj varen del svoje hiše. Nekatere zgradbe, ki so jih uporabljali za shode, so utrpele manjšo škodo. Krajevni starešine so organizirali pomoč in priskrbeli osnovne potrebščine, kot sta voda in hrana. Poleg tega so okrajni nadzorniki obiskali tiste, ki jih je prizadela ta nesreča, in jih tolažili s pomočjo Svetega pisma. Organizirana sta bila odbora za pomoč ob nesrečah, ki ocenjujeta, koliko pomoči bo še potrebne.

Poplava ni ustavila naših sovernikov pri njihovih duhovnih dejavnostih, čeprav so morale nekatere družine, ki so jih prizadele poplave, potovati po poplavljenih področjih, da bi lahko obiskale shod med tednom. Brat Daniel Purnomo, član podružničnega odbora v Indoneziji, je izjavil: »Čeprav je to največja poplava, ki se je v zadnjih letih zgodila v Džakarti, to ni vzelo poguma našim sovernikom. Prav nasprotno, še bolj so bili spodbujeni, da so si med seboj pomagali in si izkazovali krščansko ljubezen.«

Veselimo se časa, ko naravne sile ne bodo več povzročale škode na zemlji. (Marko 4:39)