Italija je ena od držav, ki jih je pandemija bolezni covid-19 najbolj prizadela. Tamkajšnji podružnični odbor pod vodstvom Vodstvenega organa skrbi za praktično in duhovno pomoč sovernikom.

Ustanovljeni so bili trije odbori za pomoč ob nesrečah, ki skrbijo za potrebe bratov in sester v severnem, osrednjem in južnem delu Italije. Ti odbori imajo najnovejše informacije o potrebah oznanjevalcev, ki živijo na prizadetih področjih. Vedno so v stiku z okrajnimi nadzorniki, ki redno prejemajo najnovejše informacije od krajevnih starešin.

Poleg praktične pomoči krajevni starešine oznanjevalcem pomagajo tudi pri duhovnih dejavnostih. Brat Villiam Boselli, okrajni nadzornik, ki služi blizu Milana, pravi: »Kljub temu da so bratje in sestre priklenjeni na dom, drug z drugim ohranjajo stike. Poleg tega na shodih, ki jih imajo po videokonferenci, izražajo svojo vero in se med sabo spodbujajo. Celo starejšim bratom in sestram je uspelo urediti vse potrebno, da so lahko prisotni na shodih. Mislim, da so občine sedaj bolj povezane, kot so bile kadar koli prej!«

Shode spremlja tudi veliko družinskih članov naših bratov in sester, ki niso Priče. Neka sestra pravi: »Moj mož ni nikoli želel obiskati shoda, ampak sedaj shod pride k njemu. [...] In veste kaj? Na shodih zelo uživa!«

Bratje in sestre za oznanjevanje izkoristijo vsako priložnost. Neka sestra je na primer starejši sestri peljala invalidski voziček. Ko so jo na kontrolni točki ustavili trije policisti, jim je pojasnila, da pomaga neki starejši ženski, in jim pokazala dovoljenje za potovanje. Nato je vsakemu ponudila zloženki Kako gledate na prihodnost? in Ali bo trpljenja kdaj konec?. Policisti so jih z veseljem vzeli. Ko se je sestra vračala, so jo ponovno ustavili. Tokrat so se ji zahvalili in jo prosili za več informacij o upanju, ki ga daje Sveto pismo. K pogovoru so celo povabili še dva druga policista. Sestra jim je z veseljem pokazala spletno mesto jw.org. Eden od policistov ji je rekel: »Hvala vam, gospa. Res ste nam polepšali dan!«

Brat Boselli pravi: »Ena od mojih odgovornosti je, da druge spodbujam in tolažim. Vendar ko vidim, da moji bratje in sestre ostajajo duhovno močni in so odločeni vztrajati, sem jaz tisti, ki sem spodbujen. Njihova ljubezen do Jehova je tako močna in čudovita, da mi v oči kar privrejo solze. Ti bratje in sestre so pravo darilo od Jehova in mi jih zares potrebujemo!«

Jasno je, da naši bratje in sestre kljub težkim okoliščinam ostajajo duhovno močni in se tem stiskam ne pustijo omajati. (1. Tesaloničanom 3:2, 3)