Sodišče v italijanskem kraju Termini Imerese na Siciliji je 6. aprila 2018 razsodilo, da je kirurg kazensko odgovoren, ker je vsilil krvno transfuzijo neki ženski, ki je Jehovova priča. Sodišče je tej ženski prisodilo 10.000 evrov odškodnine, ki je le del zneska, ki ga bo kirurg moral plačati bolnici. Obenem je sodišče prisodilo 5000 evrov odškodnine njenemu možu, ki je tudi Priča. To je prvi primer, da je kakšno italijansko sodišče spoznalo za kazensko odgovornega zdravnika zaradi kršenja temeljne pravice, da se posameznik na podlagi lastnih prepričanj sam odloči, kako se bo ravnalo z njegovim telesom.

Gre za našo sestro, ki so se ji po operaciji žolčnika decembra 2010 pojavile težave. Čeprav je vztrajno zavračala krvne pripravke, jo je bolnišnično osebje fizično onemogočilo in ji na silo dalo transfuzijo rdečih krvničk. Kirurg je lažno trdil, da je za to imel dovoljenje sodnika.

Kasneje sta pacientka in njen mož uradu državnega tožilstva predložila kazensko ovadbo. Sodišče je odločilo, da »v primeru polnoletnih Jehovovih prič, ki so sposobne odločati o sebi, [...] zdravnik ne sme vsiliti tega zdravljenja«, če to krši pacientovo voljo.

Sodišče je prav tako povedalo, da italijanska ustava prepoveduje zdravniku vsiljevanje zdravljenja brez pacientove privolitve, tudi če zdravnik meni, da je to zdravljenje nujno. Glede na sodno odločbo »upravičljivost skrajne sile [...] ne obstaja v prisotnosti jasno in svobodno izraženega pravno veljavnega nesoglasja«.

Daniele Rodriguez, profesor pravne medicine in bioetike na Univerzi v Padovi ter sodni izvedenec, je v zdravniškem poročilu za ta sodni primer zapisal, da je »pravica odklonitve določenega zdravljenja zaščitena s predpisi, ki temeljijo na ustavi, in je jasno izražena v 32. členu [italijanske] ustave, ki pravi, da ‚nikogar ni mogoče prisiliti k določenemu zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon‘«. Italijanski pravnik in strokovnjak za medicinsko pravo, Luca Benci, je v Quotidiano Sanità (Dnevnik Zdravje) takole komentiral odločbo sodišča: »Ni nobenega zakona, ki bi zdravniku dovolil, da vsili krvno transfuzijo pacientu, ki tega ne želi. Odklonitev določenega zdravljenja prevlada nad vsemi drugimi vidiki.«

Marcello Rifici, eden od odvetnikov Jehovovih prič, pravi: »Zadovoljni smo, da je ta razsodba v skladu z uveljavljenimi evropskimi merili, ki zagotavljajo pacientovo pravico do samoodločanja. Nekatere od teh meril je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Zanimivo je, da je italijanski parlament leta 2017 sprejel zakon 219/2017, znan kot zakon o vnaprej izraženi volji, ki poudarja enaka načela kot ta odločba.«

Lucio Marsella, ki je prav tako odvetnik Jehovovih prič, komentira: »Ta razsodba je ustvarila precedens, ki predstavlja zagotovilo za vse zdravnike, ki si vestno in pogumno prizadevajo zdraviti paciente na najboljši možen način in pri tem spoštovati njihovo pravico do izbire zdravljenja.«