Seon-hyeok Kim je v zelo težkem položaju. Na začetku leta 2015 se je ta 28-letni mož in oče moral zaradi ugovora vesti braniti na sodišču, saj je bila proti njemu podana kazenska ovadba, da se izmika služenju vojaškega roka. Gwangjujsko okrožno sodišče ga je v skladu z mednarodnimi standardi razglasilo za nedolžnega. Takšna sodba je bila za južnokorejska sodišča izjema, saj so v tej državi v preteklih desetletjih na tisoče ugovornikov vesti obsodili in poslali v zapor. Toda pritožbeno sodišče je to sodbo razveljavilo in ga obsodilo na 18 mesecev zapora. Seon-hyeok Kim se je na to zadnjo odločitev pritožil in zdaj čaka na obravnavo pred južnokorejskim vrhovnim sodiščem.

V zadnjih letih prihaja v Južni Koreji do vse večjega nestrinjanja s tem, da država ne priznava pravice do ugovora vesti. Razsodbe sodnikov, ki so se pogumno odločili upoštevati mednarodne standarde za to področje, so bile v pritožbenem postopku preklicane.

Sodnik Chang-seok Choi z gwangjujskega okrožnega sodišča je 12. maja 2015 oprostil Seon-hyeoka Kima obtožbe, da se izmika služenju vojaškega roka, saj je presodil, da ta ni zapostavljal svoje dolžnosti do države. Ugotovil je, da je Seon-hyeok Kim, ki je Jehovova priča, zelo veren človek in da mu njegove moralne vrednote branijo služenje v vojski. Poleg tega je videl, da je Seon-hyeok Kim pripravljen opravljati nadomestno civilno službo, ki ni pod nadzorom vojske. *

Sodnik je v obrazložitvi svojega sklepa še napisal, da je Seon-hyeok Kim ravnal po svoji vesti, ko je zavrnil služenje vojaškega roka, in da je »svobodo vesti [...] vsekakor treba ščititi«. Sodnik je spoštoval njegovo vest, kar je bilo pogumno dejanje. S svojo odločitvijo je namreč odstopil od ustaljene sodne prakse v Južni Koreji, vendar pa je ravnal v skladu z mednarodnimi standardi za ugovornike vesti.

Odbor Združenih narodov za človekove pravice je v petih ločenih odločitvah, pri katerih je obravnaval več kot 500 pritožb, obsodil to, da Južna Koreja kaznuje ugovornike vesti. V svoji nedavni odločitvi je sklenil, da po 9. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah zapiranje južnokorejskih ugovornikov vesti šteje kot samovoljni pripor. * Odbor za človekove pravice in drugi mednarodni organi pozivajo Južno Korejo, naj sprejme zakonodajo, ki bi ugovornikom vesti omogočala nadomestno civilno službo. Južna Koreja je sicer leta 1990 prostovoljno pristopila k prej omenjenemu paktu in sprejela prvi fakultativni protokol k paktu, vendar te odločitve ni podprla z nadaljnjimi ukrepi.

Tožilec je prosil pritožbeno sodišče, naj razveljavi oprostitev Seon-hyeoka Kima, ker naj bi ta s svojim ugovorom vesti vojaški dolžnosti ogrožal državno varnost. * Pritožbeno sodišče je 26. novembra 2015 razveljavilo oprostilno sodbo prvostopenjskega sodišča in Seon-hyeoka Kima obsodilo na 18-mesečno zaporno kazen zaradi domnevnega izmikanja vojaški dolžnosti.

Pritožbeno sodišče je sicer priznalo odločitve odbora ZN za človekove pravice, vendar je bilo mnenja, da imajo v tem primeru južnokorejska sodišča večjo avtoriteto kot mednarodno pravo. Seon-hyeok Kim je nemudoma vložil pritožbo na vrhovno sodišče in se na delovno skupino Združenih narodov za samovoljni pripor obrnil s prošnjo po takojšnji obravnavi svojega primera. * Trenutno čaka na odločitvi obeh organov.

Tako vrhovno sodišče kot ustavno sodišče vztrajno nočeta priznati pravic ugovornikov vesti. Ustavno sodišče je leta 2004 in znova leta 2011 prišlo do sklepa, da zakon o opravljanju vojaške službe ni neustaven. To sodišče zdaj že tretjič preverja ustavnost zakona o opravljanju vojaške službe in pričakovati je, da se bo kmalu izreklo.

Če bo vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo Seon-hyeoka Kima, bo moral takoj v zapor. To mu povzroča skrbi, saj ve, da bo njegova 18-mesečna zaporna kazen pomenila hud udarec za njegovo družino v čustvenem in finančnem pogledu. Žena bo morala sama preživljati njuna majhna otroka in skrbeti zanju. Po prihodu iz zapora pa bo zaradi vpisa v kazensko evidenco veliko težje našel zaposlitev.

Jehovove priče so hvaležne, da so vlade po svetu sprejele mednarodne standarde o priznavanju pravic ugovornikov vesti. Seon-hyeok Kim in še druge Jehovove priče v Južni Koreji iščejo rešitev tega problema po sodni poti. Ali se bosta vrhovno sodišče in ustavno sodišče podredili mednarodnim standardom, h katerim se je država prostovoljno zavezala? Ali bo Južna Koreja upoštevala, da je ugovor vesti temeljna pravica njenih državljanov?