Južnokorejska državna komisija za človekove pravice (v nadaljevanju: komisija) je 9. decembra 2016 predložila svoje mnenje glede pritožb, ki jih zdaj obravnava ustavno sodišče. V tem mnenju je preučila pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Na podlagi najnovejših standardov na področju človekovih pravic je sklenila, da je to temeljna človekova pravica, da je nihče ne sme omejevati in da jo mora vlada ščititi.

Pomembno pa je, da je komisija ugotovila, da je ta temeljna človekova pravica »opravičljiv razlog« za odklanjanje vojaške službe. Vlado je pozvala, naj s pomočjo »družbeno koristne nadomestne službe« uskladi ustavne vrednote, kot je svoboda vesti, z državljansko dolžnostjo, kot je vojaška služba.

Po mnenju komisije trenutna praksa zapiranja ugovornikov vesti ne služi nobenemu namenu, saj je zapisala: »S kaznovanjem naj bi se pripomoglo k temu, da se zmanjšajo ali preprečijo kazniva dejanja. Vendar pa ugovorniki vesti po večini ne obžalujejo svoje odločitve niti ne odstopijo od nje v strahu pred kaznijo. [...] Zaradi tega kazen nima nobenega učinka.«

Komisija je potrdila svojo odločitev, sprejeto 26. decembra 2005, in sicer da bi morala Republika Koreja uvesti nadomestno civilno službo, ki bo omogočala uskladitev pravice do ugovora vesti z dolžnostjo do obrambe države. * Ker je naloga komisije braniti človekove pravice, je svoje mnenje predložila ustavnemu sodišču, ki ga lahko uporabi pri odločanju.

Profesor prava Jae-seung Lee je takole komentiral odločitev komisije: »Če se južnokorejska vlada odloči spoštovati ‚splošno človekovo pravico‘ do ugovora vesti, se utegne odločiti, da uvede nadomestno civilno službo. Če bo to storila, priporočam, da zagotovi upoštevanje mednarodnih standardov za področje nadomestne civilne službe in tako poskrbi, da bo ta program imel kar najboljšo možnost za uspeh.«

Dae-il Hong, južnokorejski predstavnik Jehovovih prič za medije, je izjavil: »Odkar je ustavno sodišče avgusta 2012 znova vzelo v presojo to vprašanje, je bilo poslanih v zapor več kot 2000 mladih moških, ki so Jehovove priče. Željno pričakujemo, da bo odločitev ustavnega sodišča v skladu z mednarodnimi standardi, ki spoštujejo človeško življenje in mir. Upamo, da mlade Priče ne bodo več končale v zaporu in da bodo lahko služile lokalni skupnosti z delom, ki ni v nasprotju z njihovo vestjo.«