Odbor Združenih narodov za človekove pravice je obsodil vlado Južne Koreje zaradi samovoljnega zapiranja ugovornikov vesti in kršenja njihove pravice do svobode vesti. To je že petič, da se je odbor v svoji odločitvi izrekel proti Južni Koreji glede zapiranja ugovornikov vesti, toda tokrat je to prvič opisal kot »samovoljno«. *

V predhodnih štirih odločitvah, v katerih je bil obravnavan 501 ugovornik vesti, je odbor ugotovil, da jim je Južna Koreja kratila pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi, ki jo zagotavlja 18. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Ta zadnja odločitev, ki je obravnavala 50 mladih Prič *, je bila sprejeta 15. oktobra 2014 in objavljena 14. januarja 2015. Odbor je šel v tej odločitvi še dlje, saj je izjavil, da je vlada, ko je te moške, ki so uveljavljali svojo temeljno pravico, kaznovala z zaporom, kršila tudi 9. člen tega pakta, ki prepoveduje samovoljno priprtje in zagotavlja pravico do odškodnine. Objavil je, da je »samovoljnost [...] treba interpretirati širše, tako da vključuje elemente neprimernosti [in] krivičnosti«. Zato je sklenil, da je »zaporna kazen za zakonito uveljavljanje pravice svobode veroizpovedi in vesti, ki jo zagotavlja 18. člen pakta,« samovoljna odločitev.

Odbor je v svoji odločitvi pozval južnokorejsko vlado, naj 50 Prič izbriše iz kazenske evidence in jim izplača ustrezno odškodnino. Poleg tega je izjavil, da je vlada »dolžna [...] [sprejeti] zakonodajo, ki zagotavlja pravico do ugovora vesti«. Južna Koreja mora v 180 dneh od objave te odločitve podati »poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s to odločitvijo« odbora.

Južna Koreja kot razlog, zakaj ne more uvesti programa za nadomestno civilno služenje, vedno znova navaja ogroženost državne varnosti in pomanjkanje javne podpore pri tem vprašanju. Odbor je že petič zavrnil te argumente južnokorejske vlade in se skliceval na stališče, ki je bilo objavljeno v njegovi predhodni odločitvi iz leta 2006. Takrat je zapisal, da Južna Koreja ni »uspela predstaviti, katere posebne negativne posledice bi imelo to, če bi se docela spoštovale pravice ugovornikov vesti«. Glede socialne povezanosti in enakosti je bil odbor mnenja, da »država s tem, da spoštuje versko prepričanje in ravnanje po vesti, pomembno prispeva k povezani in stabilni pluralistični družbi«. Zaradi tega odbor meni, da Južna Koreja ugovornike vesti pošilja v zapor neupravičeno.

Južna Koreja je postala podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah leta 1990, vendar se vsa ta leta vztrajno upira izpolniti zahteve, ki jih ta pogodba določa glede ugovornikov vesti. Pravzaprav vsako leto v Južni Koreji še vedno pošljejo v zapor na stotine mladih Prič. Odbor Združenih narodov za človekove pravice se je že večkrat postavil v bran južnokorejskih ugovornikov vesti. Čas bo pokazal, ali se bo vlada odzvala na vse močnejši pritisk mednarodne skupnosti, tako da bo naredila konec samovoljnemu zapiranju in sprejela zakonodajo, ki spoštuje vest njenih državljanov.