7. JULIJ 2015
JUŽNA KOREJA
So sodniki v Južni Koreji pripravljeni sprejeti mednarodne standarde glede ugovornikov vesti?
Južnokorejsko ustavno sodišče bo znova preučilo, ali je to, da vlada ne priznava pravice do ugovora vesti, v skladu z ustavo. * Zgolj štiri leta nazaj, leta 2011, je sodišče razsodilo, da kaznovanje ugovornikov vesti po južnokorejskem zakonu o vojaški dolžnosti ni neustavno. Enako stališče je izrazilo v sodbi, izrečeni leta 2004.
To sodišče se je odločilo za nenavaden korak, saj bo 9. julija 2015 znova odločalo o tem vprašanju, ko bo skupaj obravnavalo tri primere ugovornikov vesti. Različne organizacije so kot pravni svetovalci v vlogi amicus curiae (prijatelj sodišča) podale sodišču mnenje v podporo tej pravici. Ugovor vesti vojaški dolžnosti je v mednarodnem pravu priznan standard, zato je Južna Koreja s svojim upiranjem spremembi vse bolj pod drobnogledom svetovne javnosti.
Vse bolj pod mednarodnim drobnogledom
Odbor Združenih narodov za človekove pravice je Južno Korejo pozval k spremembam. Od leta 2006 je izdal pet odločitev, povezanih z več kot 500 ugovorniki vesti *, in razsodil, da mora Južna Koreja sprejeti zakonodajne ukrepe, ki zagotavljajo pravico do ugovora vesti.
Londonska organizacija Amnesty International, ki si prizadeva za človekove pravice, je mednarodni dan ugovornikov vesti obeležila s tem, da je v članku, objavljenem 13. maja 2015, opozorila na ravnanje Južne Koreje do ugovornikov vesti. V članku se je osredotočila na mlade Priče, ki so primerne starosti za vojaški nabor, in na njihov nezavidljiv položaj, v katerega jih postavlja trenutna južnokorejska zakonodaja. Isti teden so različni mednarodni mediji, na primer CNN in The Washington Post, objavili članke o ugovoru vesti in o mladih Pričah, ki zavzemajo to stališče.
Sodniki so v precepu
Ko Jehovova priča v Južni Koreji odkloni vojaški nabor, ga sodniki praviloma obsodijo za izmikanje naboru. Toda sodniki se čedalje težje odločajo za obsodbo nenasilnih mladih moških, katerih edini »zločin« je to, da ne odstopajo od svojega iskrenega verskega prepričanja. * V enem primeru je predsednica sodnega senata na suwonskem okrožnem sodišču imela solze v očeh, ko je izrekla obsodbo Priči, saj, pravno gledano, ni imela nobene druge možnosti, kakor da ga obsodi.
Sodnik na gwangjujskem okrožnem sodišču je 12. maja 2015 izrekel sodbo »Ni kriv«. S svojo odločitvijo je odstopil od ustaljene sodne prakse. K temu ga je navedla moralna dilema, ki jo je čutil v primeru treh Jehovovih prič. Njegov namen je bil dati pobudo za spremembe, saj je obtoženim rekel: »Vse, kar lahko naredim za vas, je, da prižgem majhno vžigalico in upam, da jo boste lahko razplamteli v velik ogenj.« Tožilec se je pritožil na odločitev.
Sedem sodnikov okrožnih sodišč se je odločilo, da ugovornikov vesti ne bo obsodilo, ampak je primere predalo v obravnavo ustavnemu sodišču, čeprav se je to sodišče o vprašanju ugovora vesti že izreklo leta 2004 in 2011. Ti sodniki nočejo obsoditi mladih moških na zaporno kazen samo zato, ker ti ravnajo tako, kot jim narekuje vest. Sodnik Young-hoon Kang s severnoseulskega okrožnega sodišča je izjavil, da bi ugovorniku vesti s tem, da bi ga kaznovali, »odrekli pravice in njegovo identiteto. S tem bi prav gotovo poteptali človekovo dostojanstvo.«
Sodniki pozvani, naj »pritisnejo na sodišča«
Decembra 2014 je južnokorejska odvetniška zbornica imela konferenco o ugovoru vesti. Med glavnim nagovorom je nekdanja sodnica vrhovnega sodišča Su-an Cheon rekla, da so odločitve odbora ZN za človekove pravice in resolucije sveta ZN za človekove pravice, izrečene proti Južni Koreji, »nacionalna sramota«. Izjavila je, da »se zapiranje več sto mladih moških ne da z ničimer upravičiti«, ter spodbudila prisotne sodnike in odvetnike, naj »pritisnejo na sodišča«, da bi razsodbe izrekli v skladu z mednarodnimi standardi.
Svoj nagovor je sklenila z besedami: »Čim prej moramo vpeljati nadomestno civilno službo. [...] Uvedba nadomestne civilne službe bi bila mejnik v korejski zgodovini in pomemben dosežek na področju človekovih pravic, in to v času, ko je v državi na položaju predsednika prvič v zgodovini ženska. Samo tako se lahko znebimo sramote in očitkov, da smo, kar se tiče človekovih pravic, zaostala država.«
Se bo ustavno sodišče podredilo mednarodnim standardom?
V preteklih desetletjih je bilo na tisoče južnokorejskih Prič v zaporu zaradi ugovora vesti. V željnem pričakovanju odločitve sodišča se sprašujejo: Ali so sodniki ustavnega sodišča pripravljeni ukrepati v prid ugovornikom vesti? Ali bo Južna Koreja ravnala v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic?
^ odst. 2 Republika Koreja ne priznava pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. V preteklih 60 letih je poslala v zapor več kot 18.000 Jehovovih prič, ki so zaradi svojega iskrenega verskega prepričanja ugovarjali vojaški dolžnosti. Za trenuten seznam Jehovovih prič, ki so zaprti v Južni Koreji, glej »V zaporu zaradi vere – Južna Koreja«.
^ odst. 5 Poročila odbora za človekove pravice: Communications Nos. 1321/2004 in 1322/2004, U.N. Doc. CCPR/C/88/D/1321–1322/2004, 3. november 2006; Communications Nos. 1593– 1603/2007, U.N. Doc. CCPR/C/98/D/1593–1603/2007, 23. marec 2010; Communications No. 1642–1741/2007, U.N. Doc. CCPR/C/101/D/1642–1741/2007, 24. marec 2011; Communication No. 1786/2008, U.N. Doc. CCPR/C/106/D/1786/2008, 25. oktober 2012; Communication No. 2179/2012, U.N. Doc. CCPR/C/112/D/2179/2012, 15. oktober 2014.