Stotinam Jehovovih prič, ki so zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti v zaporu, je južnokorejska vlada zdaj olajšala razmere. V kakšnem smislu? Tako da so jih ločili od drugih zapornikov.

Do te pozitivne spremembe je prišlo zaradi sestanka, ki so ga decembra 2012 imeli korejski predstavniki Jehovovih prič in visoki uradnik korejske uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Delegacija Jehovovih prič, v kateri je bil tudi oče enega od mladeničev, ki so trenutno v zaporu, je izrazila svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da so mladi Priče pogosto nameščeni v celice s hudimi prestopniki. V petih mesecih po tem sestanku je bilo več kot 70 odstotkov zaprtih Prič ločenih od ostalih zapornikov in premeščenih v celice s soverniki.

Zapiranje ugovornikov vesti – dolgoletna praksa. V Južni Koreji že dolgo let zapirajo Jehovove priče, ker na podlagi Svetega pisma zavračajo nošenje orožja. Trenutno je zaradi ugovora vesti v zaporu okoli 600 Prič. V zadnjih 60 letih je bilo zaprtih več kot 17.000 Prič, ki niso hoteli opravljati vojaške obveznosti, predpisane za moške med 19. in 35. letom.

Nič nenavadnega ni, da v eni družini Jehovovih prič več generacij zapovrstjo doleti isto – najprej jih kot kakšne kriminalce obsodijo, potem jim izrečejo kazen in jih zaprejo. »Poslan sem bil v isti zapor kot moj oče, ko je bil mlad – in od takrat, ko je bil on tam, se razmere niso nič spremenile,« je rekel Seungkuk Noh, ki je druga generacija Jehovovih prič in je leta 2000 odslužil svojo triletno zaporno kazen. V Južni Koreji je danes kazen za ugovornike vesti povprečno 18 mesecev zapora, saj v tej državi ni mogoče opravljati nadomestne civilne službe.

Ho Gyu Kang je bil star 21 let, ko je bil obsojen na zaporno kazen, ker je zavrnil rekrutiranje. Zanj je bilo prvič, da je bil ločen od družine. »Bil sem tako prestrašen in živčen,« se spominja. On in še en drug mlad sovernik sta bila zaprta s skupino starejših zapornikov, ki jih je uprava zapora označila za nepoboljšljive. Nekateri od teh so bili obsojeni morilci in člani tolp.

Priče, ki so po navadi mlajši od večine drugih zapornikov, so vse od pripora pa do izpusta na prostost izpostavljeni fizičnemu in psihičnemu zlorabljanju. Sozaporniki se pogosto spravljajo nanje in jim onemogočajo svobodno izražanje vere, na primer molitev ali osebno preučevanje Svetega pisma. Leto za letom, desetletje za desetletjem, so številni mladi Priče molče prenašali to, da so bili zaprti skupaj z zaporniki, obsojenimi zaradi hudih kaznivih dejanj.

Ločevanje zapornikov je v skladu z mednarodnimi normami. Ukrep Južne Koreje, da je večino zaprtih Prič ločila od kriminalcev, je v skladu s splošnimi načeli o ravnanju z zaporniki, na primer z 8. členom Standardnih minimalnih pravil Združenih narodov o ravnanju z zaporniki. Njen ukrep je podoben tistemu, ki ga je pred več kot 20 leti sprejela članica Evropske unije, Grčija, ko sta njeni ministrstvi za obrambo in pravosodje določili, da je treba ugovornike vesti, ki so Jehovove priče, popolnoma ločiti od drugih zapornikov. Leta 1992 je grško ministrstvo za obrambo preuredilo vojaško taborišče v Tesaloniki v zapor, namenjen zgolj Jehovovim pričam. V uradnem poročilu je pisalo, da je »ministrstvo za obrambo zaradi izjemne narave zapornikov [Jehovovih prič] pokazalo rahločutnost«, ki je vodila do odločitve, da so Priče ločili od drugih zapornikov in jih zaprli v en sam zapor. Grčija je Priče nehala zapirati leta 1998.

Tudi Južna Koreja je bila rahločutna do mladih Jehovovih prič, ki so zaradi svojega globoko ukoreninjenega verskega prepričanja v zaporu, in jih je po večini ločila od drugih zapornikov. * Več zavodov, v katerih je priprtih ali zaprtih veliko Jehovovih prič, je uspešno uvedlo to spremembo in tako zapornikom vesti priskrbelo varnejše okolje. Jehovova priča, ki je zaprt v gunsanskem zaporu, je glede koristi takšnega ločevanja dejal: »Nismo več izpostavljeni negativnim vplivom, kot sta nemorala in žaljivo govorjenje. Uživamo lahko v spodbudnih duhovnih pogovorih s soverniki.«

Spoštovanje ugovora vesti še vedno nerešeno. Pohvalno je, da je Južna Koreja nedavno ločila zaprte Jehovove priče in druge zapornike, vendar še vedno ni rešila vprašanja o ugovoru vesti, ki so ga druge države rešile že dolgo prej. Na primer, v Grčiji lahko ugovorniki vesti opravljajo nadomestno civilno službo od leta 1997. V Nemčiji je bilo ugovornikom vesti omogočeno nadomestno civilno služenje do leta 2011, ko je bilo obvezno služenje vojaškega roka odpravljeno. Podobno je bila v Sloveniji ugovornikom vesti nadomestna civilna služba na voljo do leta 2003, ko je bila ukinjena vojaška obveznost. Na Tajvanu so zakon o nadomestnem civilnem služenju za ugovornike vesti sprejeli leta 2000.

V Južni Koreji mladi Jehovove priče in njihove družine upajo, da se bodo tudi v tej državi pričeli upoštevati mednarodni standardi o temeljni človekovi pravici do svobode vesti.