Bliža se zgodovinska odločitev južnokorejskega ustavnega sodišča, saj bo znova presojalo o ustavnosti kaznovanja ugovornikov vesti po zakonu o vojaški dolžnosti. Pričakovanje odločitve narašča, vse odkar je julija 2015 potekala javna obravnava tega vprašanja. Nedavno je predsednik sodišča, Han-chul Park, potrdil, da bo odločitev sprejeta še pred iztekom njegovega mandata, 30. januarja 2017.

Južnokorejsko ustavno sodišče je državno sodišče najvišje stopnje in ima pravico odločati o ustavnosti zakonov. Nanj je bila naslovljena prošnja, naj ponovno preuči člen v zakonu o vojaški dolžnosti, po katerem je za posameznike, ki iz verskih razlogov zavračajo služenje vojaškega roka, predvidena zaporna kazen. Od sodišča se pričakuje, da bo presodilo, ali je takšna kazen v nasprotju z južnokorejsko ustavo ter s svobodo vesti in veroizpovedi, ki ju ta ustava zagotavlja.

Če bo sodišče odločilo, da je to, kar vlada počne že desetletja – namreč da pošilja v zapor ugovornike vesti – neustavno, bo Južna Koreja prisiljena ponovno preučiti svoje ravnanje z ugovorniki vesti. Takšen ugoden razplet bo verjetno navedel vlado k temu, da bo naredila konec sodnemu preganjanju, obsojanju in zapiranju mladih moških, ki zaradi svoje vesti zavračajo opravljanje vojaškega roka.

Ustavno sodišče je o tem vprašanju presojalo že leta 2004 in 2011. Obakrat je razsodilo, da so zakoni, ki predvidevajo kaznovanje ugovornikov vesti, ustavni. Podobno je leta 2004 in še enkrat leta 2007 južnokorejsko vrhovno sodišče, ki je v tej državi glavno prizivno sodišče in sodišče zadnje stopnje, razsodilo, da ugovor vesti vojaški dolžnosti ni opravičljiv razlog za zavračanje vpoklica k vojakom. Kljub takšnim razsodbam višjih sodišč je izvajanje te zakonodaje še vedno nerešeno vprašanje – celo na sodiščih.

Južnokorejska sodišča vseh stopenj so jasno pokazala, da jim je nelagodno obsoditi ugovornike vesti na zaporno kazen. Kljub temu da se je ustavno sodišče leta 2011 že izreklo o tem vprašanju, je soglašalo, da bo obravnavalo 7 primerov, ki so jih predložila okrožna sodišča, in 22 drugih primerov, ki so jih vložili posamezniki. Spodbijane so tudi odločitve vrhovnega sodišča, zato na obravnavo na tem sodišču čaka več kot 40 primerov, povezanih z ugovorom vesti. Od maja 2015 so prvostopenjska sodišča že za devet ugovornikov vesti razsodila, da niso krivi.

Oktobra 2016 je prizivno sodišče opazilo dilemo, v kateri so tako nižja sodišča kot tista nad njimi, in izjavilo: »Ni se še zgodilo, da bi bila tolikšna zmeda v razlaganju in izvajanju enega samega zakonskega določila.« To isto prizivno sodišče je za tri ugovornike vesti razsodilo, da niso krivi, kar je bila v zvezi s tem vprašanjem prva takšna odločitev tega sodišča. Seulska odvetniška zbornica pozdravlja to odločitev prizivnega sodišča in jo šteje za »prelomno«. Predsednik seulske odvetniške zbornice, Han-kyu Kim, pa je dejal, da je sedaj prepuščeno ustavnemu sodišču, da izreče zadnjo besedo.

Prej omenjeni predsednik seulske odvetniške zbornice je še izjavil: »Javnost željno pričakuje ugodno razsodbo [ustavnega sodišča] o tem vprašanju. Ugovorniki vesti še vedno prestajajo kazni, ne da bi jim sploh bila ponujena možnost nadomestne civilne službe. Ustavno sodišče, ki je zadnji branik človekovih pravic, je pozvano, da čim prej sprejme svojo odločitev.«

Zadnjih 60 let je bila skoraj vsaka južnokorejska družina Jehovovih prič vpletena v to vprašanje, saj so bili očetje, sinovi in bratje obsojeni na zaporne kazni zaradi zavračanja vojaške službe. Odločitev, sprejeta v prid ugovornikov vesti, bo odpravila nekoristno zapiranje in škodljivo kriminalizacijo mnogih mladih moških ter utrdila pravico do svobode vesti in veroizpovedi za vse državljane.

Vsa pozornost je zdaj usmerjena na skorajšnjo zgodovinsko odločitev ustavnega sodišča.