Jehovove priče v Ulan Batorju, ki je glavno mesto Mongolije, so 14. junija 2018 od mestnega urada dobile uradno potrdilo, ki dovoljuje, da lahko znova delujejo kot verska skupnost.

V Mongoliji morajo verske organizacije vsako leto obnoviti registracijo in naši soverniki so to uspešno delali vse od prve registracije leta 1999. Vendar leta 2015 mestni urad ni hotel podaljšati statusa pravne osebe naši verski skupnosti v Ulan Batorju. Nato je januarja 2017 izdal odlok, s katerim je tej pravni osebi uradno razveljavil dovoljenje za opravljanje verske dejavnosti. Predstavniki urada niso hoteli razkriti razlogov za svojo odločitev. Naši soverniki so se odločili, da bodo to odločitev izpodbijali na sodišču.

Odvetnik, ki je zastopal mestni urad, je v sodnem postopku na upravnem sodišču hotel kot razlog izkoristiti odločitev, s katero je rusko vrhovno sodišče ukinilo pravne osebe Jehovovih prič v Rusiji. Naši odvetniki so kot protiargument navedli, da je ta razsodba tarča mednarodne kritike in da se jo izpodbija na mednarodnih sodiščih. Poleg tega so sodišče spomnili na to, da je rusko vrhovno sodišče izreklo razsodbo po tem, ko je mestni urad izdal odlok, in da je ta potemtakem ne more uporabiti za utemeljevanje svojih sklepov.

Upravno sodišče je razveljavilo odločitev mestnega urada ter sklenilo, da je mestni urad ukrepal na podlagi govoric in da ni priskrbel nobenih dokazov o sovražni dejavnosti. Poleg tega je ugotovilo, da je kršil temeljne pravice naših sovernikov, med drugim tudi pravico do izražanja vere ali prepričanja.

Jason Wise, eden od odvetnikov Jehovovih prič v tem sodnem primeru, je rekel: »Temeljne pravice in svoboščine niso odvisne od državne registracije, vendar je brez te svoboda bogočastja pogosto omejena. Če smo uradno registrirani, lažje uvažamo Sveto pismo in svetopisemsko literaturo, urejamo lastništvo svojih prostorov za bogočastje in najemamo prostore za zborovanja. Veseli smo, da je upravno sodišče razveljavilo odlok mestnega urada v Ulan Batorju in priznalo, da bi ta negativno vplival na našo pravico do svobode veroizpovedi in zbiranja v Mongoliji.«