Preskoči na vsebino

Direktorica spominskega središča koncentracijskega taborišča Dachau, dr. Gabriele Hammermann, med govorom pokaže fotografijo plošče v spomin na Maxa Eckerta.

9. JULIJ 2018
NEMČIJA

Nič več nepoznan – slovesnost v spomin na Maxa Eckerta v spominskem središču koncentracijskega taborišča Dachau

Nič več nepoznan – slovesnost v spomin na Maxa Eckerta v spominskem središču koncentracijskega taborišča Dachau

Med slovesnostjo, ki je 7. maja 2018 potekala v spominskem središču koncentracijskega taborišča Dachau, je bila približno 200 prisotnim odkrita plošča v spomin našemu bratu Maxu Eckertu. Več kot dve leti je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau in nato poslan še v zloglasno taborišče Mauthausen v Avstriji. Nikoli se ni vrnil domov. Čeprav ga je pred smrtjo poznalo malo ljudi, je danes javno poznan kot človek z nezlomljivo vero.

Nedavna fotografija nekdanjega koncentracijskega taborišča Dachau, kjer je bil zaprt Max Eckert, preden so ga poslali v Mauthausen.

Koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je umrl Max Eckert.

Zapisi odkrivajo, da je brat Max do konca ohranil značajnost. Z ženo sta že leta 1935 morala plačati globo, ker sta drugim govorila o svoji veri. Kasneje je izgubil službo, ker ni hotel nositi zastave s kljukastim križem. Leta 1937 je postal eden od približno 600 neustrašnih Jehovovih prič, ki so bile internirane v Dachauu. Več kot dve leti kasneje je bil premeščen v Mauthausen, kjer je zaradi krutih razmer umrlo najmanj 90.000 zapornikov. Maxova žena je 21. februarja 1940 prejela telegram z brezobzirnim sporočilom: »Mož danes umrl v taborišču. Za več podrobnosti vprašajte policijo.« Star je bil 43 let.

Direktorica spominskega središča koncentracijskega taborišča Dachau, dr. Gabriele Hammermann, je med govorom na slovesnosti pojasnila: »Preučevalci Biblije [kot so se takrat imenovale Jehovove priče] so bili preganjani, ker jim njihovo prepričanje ni dovoljevalo, da bi postali člani nacističnih organizacij, pozdravljali s Hitlerjevim pozdravom ali sodelovali v vojaški službi.« Dodala je: »Nekdanji sozaporniki Preučevalcev Biblije [so opisali] njihovo stališče z velikim spoštovanjem. Še posebej [so poudarili] njihovo neomajnost in pripravljenost pomagati.«

Wolfram Slupina, nemški predstavnik Jehovovih prič za medije, je priznal, da je bil brat Max mnogim prisotnim na slovesnosti neznan. Povedal je: »Nimamo niti fotografije Maxa Eckerta.« Toda dodal je, da plošča uspešno »dokazuje neomajnost [brata Eckerta] in to, da je vse do smrti ostal zvest svojemu verskemu prepričanju«.

Brez dvoma se Jehova spominja vere in značajnosti Maxa Eckerta in vseh drugih Jehovovih prič, ki so umrle zaradi vere. (Hebrejcem 6:10)