Jehovove priče v Nemčiji so po več kot 26 letih pravnih postopkov dobile enak pravni status, kot ga imajo večje religije v državi. Severno Porenje - Vestfalija je bila zadnja zvezna dežela od 16 nemških zveznih dežel, ki je Jehovovim pričam podelila javnopravni status, in sicer 27. januarja 2017. Ta odločitev je za Priče izrednega pomena, saj so njihov glavni urad in na tisoče krščanskih občin v državi veljali za neodvisna verska združenja, čeprav Priče v Nemčiji delujejo že več kot 100 let. Zdaj, ko Priče končno imajo javnopravni status v vseh nemških zveznih deželah, veljajo za eno samo versko organizacijo in imajo koristi, ki jih ta status zagotavlja.

Jehovove priče so bile leta 1921 prvič registrirane v Nemčiji v okviru zasebnega prava. Po ponovni združitvi Nemčije leta 1990 so Priče zaprosile za javnopravni status zaradi koristi, ki jih imajo verske organizacije s tem statusom.

Da bi bilo versko združenje v celotni državi registrirano kot javnopravna družba, mora po zakonu najprej pridobiti javnopravni status v nemški zvezni deželi, kjer ima svoj sedež. Nato lahko za ta status zaprosi še v preostalih 15 nemških zveznih deželah. Versko združenje Jehovas Zeugen in Deutschland (Jehovove priče v Nemčiji) je leta 1990 prvič vložilo prošnjo na zvezno deželo Berlin, kjer ima pravni naslov. Čeprav večina verskih organizacij javnopravni status pridobi v zelo kratkem času, morda v letu ali dveh, pa berlinska uprava Jehovovim pričam javnopravnega statusa ni želela podeliti več let. En razlog, ki ga je uprava navedla, je ta, da Priče ne sodelujejo pri državnih volitvah. Vendar ta razlog ni tehten, saj zakon od nemških državljanov ne zahteva, da volijo, ampak je to povsem prostovoljno.

Ta primer je bil nazadnje predložen sodišču. Višje upravno sodišče v Berlinu je 24. marca 2005 razsodilo, da morajo biti Jehovove priče v Nemčiji priznane kot »javnopravna družba«. Več kot leto kasneje je zvezna dežela Berlin popustila in Jehovovim pričam podelila javnopravni status. S tem se je končal 16-letni pravni boj z berlinsko upravo.

Nato so Priče zaprosile za javnopravni status v preostalih 15 nemških zveznih deželah. Leta 2009 je 11 zveznih dežel Pričam podelilo javnopravni status, 3 zvezne dežele pa so to storile v naslednjih letih. Severno Porenje - Vestfalija je bila zadnja zvezna dežela, ki je Jehovovim pričam podelila javnopravni status, in sicer 27. januarja 2017. Jehovove priče so po 26 letih pravnih postopkov nazadnje zmagale v dolgoletnem boju za to, da bi pridobile enak pravni status, kot ga imajo večje religije v Nemčiji.

Glavni urad in več kot 2000 krščanskih občin Jehovovih prič v Nemčiji sedaj štejejo za eno samo združenje. V preteklosti je vsaka skupnost, ki jo je predstavljala vsaj ena krščanska občina, veljala za neodvisno versko združenje. Zato je morala upoštevati državne zakone, ki zahtevajo predložitev letnih poročil in davčnih napovedi. Kakršne koli spremembe v združenju, ki so nastale zaradi postavitve novih starešin, nakupa zemljišč in stavb ali preimenovanja oziroma združitve občin, so se morale sporočiti upravi. Občinski starešine so v preteklosti morali nameniti veliko truda in časa zahtevanim poročilom, sedaj pa se lahko bolj osredotočijo na to, da poskrbijo za duhovne potrebe vernikov v krščanski občini. Ker Jehovove priče niso imele javnopravnega statusa, so morale krščanske občine plačevati stroške obdelave zahtevanih poročil. Dolgoletni starešina iz neke občine je rekel: »Sedaj lahko svobodneje uporabljamo donirana sredstva za to, da podpiramo oznanjevalsko dejavnost občine.«

Ker Jehovove priče niso imele višjega javnopravnega statusa, se nanje ni gledalo kot na priznano religijo, čeprav je v Nemčiji njihove shode obiskovalo kakih 274.000 Prič in tistih, ki se zanimajo za Sveto pismo. Odvetnik glavnega urada Jehovovih prič v Nemčiji, Armin Pikl, je opazil: »Javna občila so v več kot 26 letih naših pravnih bojev za pridobitev statusa javnopravne družbe objavljala, včasih skoraj tedensko, na stotine lažnih trditev, s katerimi so obrekovala našo religijo. Zdaj se je poplava takšnih trditev umaknila.« Werner Rudtke, ki je že vrsto let Jehovova priča, je rekel: »Versko združenje, ki želi postati javnopravna družba, mora v vsem spoštovati zakone, zato se je lahko za številne lažne obtožbe zoper Priče dokazalo, da so neresnične.« Petra, še ena Priča, je omenila izzive, s katerimi so se v preteklosti srečevali otroci v šoli. Povedala je: »Takšno priznanje je šolarjem v veliko pomoč. Do zdaj so bili učitelji radi pristranski do učencev, ki so Priče, in sicer zaradi lažnih obtožb, da pripadajo ‚sekti‘, in ne religiji.«

Jehovove priče v Nemčiji so hvaležne, da je vlada priznala, da s svojo iskreno versko dejavnostjo izpolnjujejo pogoje za javnopravni status. Upajo, da bo takšno priznanje zmanjšalo nekatere težave, ki so jih imeli v preteklosti, in jim koristilo – kot posameznikom in kot verski organizaciji.