Mike Jalal in Natali Sa’ad sta del majhne krščanske skupnosti Jehovovih prič na Palestinskih ozemljih. Čeprav sta uradno poročena, ne moreta dobiti potrdila o sklenjeni zakonski zvezi. Šele pred kratkim sta po številnih preglavicah končno dobila rojstni list za svojega sina, ki mu je ime Andrae. Mike in Natali nista edina s takšnimi težavami, saj jih imajo tudi drugi zakonski pari, ki so Priče. Ker Jehovove priče na Palestinskih ozemljih niso pravno priznane, jim oblasti odrekajo temeljne pravice, povezane z osebnim stanjem posameznika.

Mike in Natali sta se poročila pred pooblaščenim predstavnikom Jehovovih prič v Izraelu. Toda ker na Palestinskih ozemljih Jehovove priče niso pravno priznane, tamkajšnje ministrstvo za notranje zadeve ni hotelo vpisati njune zakonske zveze v svoj register. Glede na to, da oblasti ne priznavajo njune zakonske zveze, je otrok veljal za nezakonskega, zato ga notranje ministrstvo ni hotelo vpisati v register o rojstvih. Mike in Natali pa tudi druge Priče, ki imajo otroke, so vztrajno skušali popraviti to krivico.

Leta 2014 se je ministrstvo za notranje zadeve odzvalo na prošnje, naj otroke teh Prič vpiše v register o rojstvih. Mike in Natali sta vesela, da je Andrae, ki se je rodil 30. januarja 2012, končno dobil pravno priznano identiteto. Tudi starši Maye Jasmin, Laure in Cristiana, ki so na zgornji fotografiji, so hvaležni, da je ministrstvo za notranje zadeve izdalo njihovim otrokom rojstni list, na katerem je zapisano, da so kristjani.

Otroci imajo zdaj ustrezne osebne dokumente in enake pravice kot ostali državljani. Starši lahko zdaj brez težav z njimi prestopajo mejo in jih vpišejo v šolo.

Kljub napredku, kar se tiče izdaje rojstnih listov, oblasti še vedno nočejo izdati potrdila o sklenjeni zakonski zvezi Miku in Natali pa tudi sedmim drugim zakonskim parom Prič. Zaradi tega so diskriminirani s strani ljudi, ki zmotno menijo, da gre za neporočene pare, ki živijo skupaj v nemoralni zvezi.

Ker oblasti ne priznavajo njihove zakonske zveze, morajo ti zakonci vsak zase vložiti napoved za dohodnino in imeti ločene bančne račune. Če kdo od njih potrebuje nujno zdravstveno pomoč, zakonec nima pravice odločati o njegovem zdravljenju. Če kdo od njih umre, otroci in zakonec ne morejo dedovati po pokojniku. Družina ne more pokopati svojih dragih umrlih v skladu s krščanskim prepričanjem. Pokopati jih mora na delu islamskega pokopališča, ki je namenjen nemuslimanom.

Jehovove priče so septembra 2010 na oblasti na Palestinskih ozemljih naslovile prošnjo za pravno priznanje. Ker po več kot dveh letih niso dobile odgovora, so prošnjo za pravno priznanje vložile na višje sodišče v Ramali. Sodišče je oktobra 2013 prošnjo zavrnilo na podlagi tehničnih razlogov.

Priče nadaljujejo s pravnim postopkom in so se tudi sestale s predstavniki oblasti. Toda ker se predstavniki oblasti ne držijo svojega dela dogovora, vse skupaj stoji na mrtvi točki.

Philip Brumley, pravni zastopnik Jehovovih prič, je izjavil: »Priče delujejo v Ramali in njeni okolici že skoraj 100 let. Oblastem so hvaležne, da jim dovoljujejo v miru opravljati bogoslužje. Toda verska diskriminacija, ki je ovira za pravno priznanje Jehovovih prič, ne bi smela biti razlog za kratenje njihovih temeljnih človekovih pravic.«

Jehovove priče priznavajo, da so palestinske oblasti naredile korak naprej na področju pravic, povezanih z osebnim stanjem posameznika, ko so otrokom Prič izdale rojstni list. Zakonci, ki so trenutno brez potrdila o sklenjeni zakonski zvezi, upajo, da bodo oblasti rešile še ostale zadeve, povezane z osebnim stanjem posameznika, in naposled priznale versko skupnost Jehovovih prič.