Sestra Barbara Osmik-Urban iz Rzešova na Poljskem ima desetletnega sina Jakuba in osemletno hčerko Nino in je samohranilka. Na družinskem čaščenju je svoja otroka poučila, da je pomembno biti gostoljuben in se znati vživeti v čustva drugih. Kot družina to, kar so se naučili, tudi udejanjajo. Od 24. februarja 2022, ko se je začela vojna v Ukrajini, so v svoj dom sprejeli že več kot 20 bratov in sester.

Priče na Poljskem in v drugih državah pomagajo bratom in sestram iz vojnih področij v Ukrajini tako, da jih sprejmejo v svoje domove ali pa na druge načine. Do zdaj je iz Ukrajine zbežalo na Poljsko vsaj 11.000 naših bratov in sester. Moškim, starim med 18 in 60 let, v času vojne ni dovoljeno zapustiti države. Izjema so moški, ki imajo najmanj tri mladoletne otroke.

»Ti begunci iz Ukrajine so naša duhovna družina,« pravi Barbara. Njena otroka Jakub in Nina do teh bratov in sester čutita enako. Z veseljem sta jim dala na voljo vsak svojo sobo. Čeprav ne govorijo istega jezika, pa se sporazumevajo z nasmehi, objemi in solzami. Ko so begunci odšli, je Jakub rekel, da je doma zdaj preveč mirno, in prosil mamo, da bi sprejeli še druge brate in sestre.

Brata Lukaš Holevinjski in Rafal Jankovski sta prostovoljca, ki v Ukrajino vozita humanitarno pomoč. Povedala sta, da na meji vidita množico objokanih žensk in otrok, ki čakajo, da bi lahko prečkali mejo in prišli na varno. Lukaš pravi: »Ko pa vidiva naše brate in sestre, so veseli. To je nekaj izjemnega.«

Pot do Ukrajine in nazaj lahko traja tudi štiri ure. Ko pomoč prispe v Ukrajino, jo bratje razvozijo po vsej državi. Prostovoljcev za pot v Ukrajino je kljub nevarnosti vedno dovolj. »Pomagati tem bratom in sestram je velika čast,« pove Rafal.

Sestra Elžbieta Ustrzicka iz Rzešova je takole opisala svoje občutke ob tem, ko je na svoj dom sprejela Priče iz Ukrajine: »Zelo me je ganilo, ko sem videla starešine iz moje občine, ki so sredi noči pripeljali te družine k meni, kako v naročju nosijo speče otroke. Tega prizora še dolgo ne bom pozabila.«

Eden od starešin, ki tako neutrudno pomagajo, je brat Bartlomiej Figura. Skupaj z ženo Estero hodita po sovernike na mejo ali železniško postajo, da bi jih pripeljala na varno. Včasih sama gresta kam drugam, da so lahko bratje in sestre v njunem stanovanju. Kadar lahko, jim tudi gmotno pomagata.

»Smo ena družina,« pravi Bartlomiej. »Brate in sestre imava zelo rada. Pogosto vidiva, kako s tem, da se dava na razpolago, Jehova poskrbi za kakšno določeno potrebo brata ali sestre.«

Do zdaj so naši bratje na Poljskem pripravili najmanj 23.000 paketov s hrano in drugimi potrebščinami.

Prepričani smo, da bo Jehova še naprej po gostoljubnosti bratov in sester skrbel za potrebe njihovih sovernikov v Ukrajini. (Pregovori 11:24; Rimljanom 12:13)