Osemindvajsetega septembra 2021 bo minilo 75 let, odkar smo imele Jehovove priče prvo zborovanje v Romuniji. Organizirano je bilo v času, ko so se države postavljale na noge po drugi svetovni vojni, in v času hudega preganjanja Prič. Kljub temu da so se nasprotniki trudili, da bi preprečili zborovanje, so ga bratje in sestre obiskali in na njem zelo uživali.

Zborovanje je potekalo 28. in 29. septembra leta 1946 v rimski areni v Bukarešti. Romunski bratje so najeli vlak, s katerim so se nekateri delegati pripeljali na zborovanje. Toda vplivna pravoslavna duhovščina je poskrbela, da je imel vlak več nenačrtovanih postankov, tako da bi z zamudo prišel na cilj.

Bratje in sestre so se v mestu, kjer je potekalo zborovanje, začeli zbirati na železniški postaji v petek ob 9. uri zjutraj en dan pred zborovanjem. Načrtovano je bilo namreč, da bo vlak z delegati prispel ob 10. uri. Toda kljub zamudi so potrpežljivo čakali vse do 6. ure popoldne, ko je vlak končno prispel na postajo.

Ker je bilo med vojno uničenih na tisoče domov, je bilo na voljo le malo prenočišč. Tako so v enem primeru bratje kupili slamo in jo razprostrli po travniku nekega brata, ki je živel blizu zborovalnega mesta. Ker je bilo vreme lepo, so lahko družine udobno spale pod milim nebom.

Na sobotnem dopoldanskem programu je bilo prisotnih okoli 3400 ljudi. Objavljeno je bilo, da bo revija Stražni stolp spet začela izhajati v romunščini in madžarščini dvakrat mesečno. Med programom so bratje navzočim razdelili okoli 1000 izvodov prve izdaje te revije. Takrat je revija vsebovala še dodatne preučevalne članke, tako da so lahko bratje in sestre preučili informacije, ki jih niso imeli na voljo med vojno.

Število prisotnih se je v nedeljo na javnem govoru povečalo na okoli 15.000 ljudi. Med prisotnimi so bili romunski vladni uradniki, policisti in pravoslavni duhovniki, oblečeni v duhovniška oblačila. Bratje so izvedeli, da je dala duhovščina postaviti sode goriva blizu zborovalnega mesta, zato da bi eksplodirali med programom. Toda bratje in krajevni policisti so duhovnikom preprečili ta načrt.

Med programom je eden od duhovnikov skušal priti na oder, ampak bratje so mu to preprečili. Neki brat je duhovniku rekel: »Nobene potrebe ni, da bi pravoslavni duhovnik nagovoril to množico, ste pa več kot dobrodošli, da se usedete in poslušate program.« Po tem duhovnik ni več skušal motiti programa. Kasneje je generalni državni tožilec naše brate pohvalil za dobro organizirano zborovanje.

Brat Vasile Sabadas, ki je zdaj star 96 let in je bil na tem zborovanju, je rekel, da se naši bratje in sestre kljub grožnjam niso pustili prestrašiti. »Ne spomnim se, da bi bilo kogar koli strah,« še pove. »Strah ni bil problem. Bili so navajeni na preganjanje. Niti malo se niso bali.«

Vasile je še povedal, da je to zborovanje pomagalo okrepiti enotnost med Jehovovim ljudstvom v Romuniji. Med vojno je veliko ljudi preučevalo Biblijo in se krstilo. Ker so bili novi v resnici, so imeli deljena mnenja glede vojne. Vasile se spominja, da je bilo po zborovanju drugače: »Bratje in sestre so domov odšli enotni in veseli.« Dodaja še: »Želel sem si, da bi zborovanje trajalo in trajalo. Zelo težko se je bilo posloviti.«

Danes lahko naši bratje in sestre v Romuniji častijo Jehova brez preganjanja. Leta 2020 je bilo v Romuniji več kot 39.000 Jehovovih prič, leta 2021 pa je bilo na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt prisotnih več kot 100.000 ljudi, kar je nov mejnik za to državo.

Pohvale vredno je, kako zelo odločeni so naši bratje in sestre v Romuniji, da se kljub oviram še naprej zbirajo k čaščenju. Jehovu smo hvaležni, da je med tem zgodovinskim dogodkom blagoslavljal in ščitil svoje ljudstvo. (Hebrejcem 10:24, 25)