Po zaslugi ruandske ombudsmanke in razsodnih sodnikov so Jehovove priče dosegle pravico po dolgotrajni pravni bitki. Sprva je vrhovno sodišče razsodilo zoper Priče in odredilo, da morajo lastnikom objekta, ki so ga uradniki mesta Kigali določili za rušenje, plačati odškodnino. Vendar je ombudsmanka uvidela to očitno krivico in pozvala vrhovno sodišče, naj ponovno preuči svojo razsodbo.

Uradniki mesta Kigali so leta 2006 v sklopu obsežne akcije urejanja in čiščenja mesta izdali odlok, da morajo prebivalci mesta z javnih površin odstraniti vse ulične kioske. Z istim odlokom je bilo prebivalcem mesta naloženo tudi, da uredijo in vzdržujejo javne površine okoli svojih posesti.

Odlok je še zahteval odstranitev nedovoljenih gradenj. Takšen je bil tudi objekt, ki ga je gospod Ngayabateranya brez dovoljenj postavil na javni površini. Poleg tega je uporabil materiale in gradbene metode, ki niso bili v skladu z gradbenimi predpisi. Po preteku 21-dnevnega roka za upoštevanje odloka je župan okrožja Gasabo izdal pisno odredbo o rušenju nedovoljenih gradenj, ki jih lastniki niso odstranili sami. Potem ko so bili v neposredni bližini podružničnega urada Jehovovih prič, ki je prav tako v kigalijskem okrožju Gasabo v četrti Remera, z javnih površin odstranjeni takšni objekti, so Priče tam uredile pločnik in zelene površine.

Potem ko je bil objekt v lasti gospoda Ngayabateranya porušen z odlokom mestnih uradnikov, je ta skupaj s sodelavci vložil pritožbo na sodišče v Gasabu in za rušitev obtožil Priče. Gospod Ngayabateranya in sodelavci so vztrajali, da so upravičeni do odškodnine za porušeni objekt, vendar sodišču niso mogli predložiti nobenih oprijemljivih dokazov za svoje trditve. Jehovove priče pa so sodišču priskrbele uradne dokumente, ki so jasno dokazovali, da so za rušenje objekta odgovorni mestni uradniki. Kljub temu je sodišče te dokaze zavrnilo in sprejelo odločitev v škodo Prič.

Priče so se za poravnavo očitne krivice obrnile na višje sodišče. To je potem pregledalo dokaze in ugotovilo, da odločitev nižjestopenjskega sodišča v škodo Prič ni bila upravičena. Višje sodišče je 5. novembra 2010 sklenilo, da je gospod Ngayabateranya s sodelavci vložil neutemeljeno obtožbo, in jim naložilo, da morajo plačati odškodnino in sodne stroške v znesku 800,000 ruandskih frankov (960 evrov).

Gospod Ngayabateranya se je pritožil na ruandsko vrhovno sodišče. Na sodni obravnavi je izvršni sekretar četrti Remera pričal, da je bil objekt v lasti gospoda Ngayabateranya postavljen na črno in da je bil porušen v okviru državnega programa za preureditev mesta. Vrhovno sodišče je priznalo, da objekta niso porušile Jehovove priče, sklenilo pa je, da so sprožile postopek za rušitev. Spregledalo je pomembne dokaze in ugotovilo, da so Priče pridobile neupravičeno korist, saj so na mestu porušenega objekta uredile zelene površine. Tožnikom je prisodilo odškodnino v višini 22,055.242 ruandskih frankov (več kot 26.000 evrov). Priče so 4. aprila 2013 proti svoji volji izplačale to odškodnino.

Jehovove priče so se, ker so jih lažno obtožili in jim nepošteno pripisali odgovornost za rušenje objekta gospoda Ngayabateranya, obrnile na ombudsmanko. Glavna ombudsmanka v Ruandi, gospa Aloysie Cyanzayire, je preučila pritožbo in odločitev vrhovnega sodišča.

Po pregledu dokazov je ugotovila, da so mestne oblasti porušile objekt, ker gospod Ngayabateranya ni upošteval ruandske zakonodaje. Izjavila je tudi, da ni razloga za kaznovanje Prič, saj so ravnale skladno z mestnim odlokom o urejanju in čiščenju javnih površin v svoji okolici. Priče so z ureditvijo zelenih površin in njihovim vzdrževanjem po njenem mnenju opravile »koristno delo«. Poleg tega so s tem izkazale »izjemno podporo državi in njenemu programu za očiščenje mesta«.

Gospa Cyanzayire je 4. decembra 2013 pozvala vrhovno sodišče, naj ponovno obravnava primer Jehovovih prič. Primer je obravnaval na novo sestavljen sodni senat. Sodišče je 17. oktobra 2014 spremenilo svojo prejšnjo odločitev, saj je ugotovilo, da so trditve gospoda Ngayabateranya neutemeljene. Zahtevalo je, da mora vrniti Pričam denar, ki ga je na podlagi prejšnje razsodbe neupravičeno prejel od njih, in poravnati sodne stroške. Odvetniki, ki zastopajo Jehovove priče, in sodni izvršitelj si zdaj prizadevajo izterjati ta denar.

Jehovove priče so hvaležne tako gospe Cyanzayire, da je kot ombudsmanka priskočila na pomoč, kot tudi vrhovnemu sodišču, da je spremenilo svojo odločitev. Vsi državljani Republike Ruande, ki spoštujejo zakon, nedvomno cenijo, da v njihovi državi delujejo učinkoviti mehanizmi za popravo krivic in da se spoštujejo načela pravne države.