V Moskvi je 1. aprila 2021 potekala tiskovna konferenca, ki je bila posvečena 70. obletnici deportacije Jehovovih prič v Sibirijo. Samo nekaj dni zatem je mednarodna organizacija Memorial povabila številne ruske učenjake in aktiviste za človekove pravice na akademsko konferenco, ki je potekala 6. aprila. Govorniki niso razpravljali samo o deportaciji leta 1951, ki se je imenovala operacija Sever, ampak tudi o dolgi zgodovini preganjanja Jehovovih prič v Rusiji.

Operacijo Sever je vodilo sovjetsko ministrstvo za državno varnost. Na začetku leta 1951 je to ministrstvo poslalo poročilo Josipu Stalinu, voditelju Sovjetske zveze. Takole pravi: »Da bi zatrli podtalna dejanja jehovcev proti Sovjetski zvezi, se sovjetskemu ministrstvu za državno varnost zdi nujno, da poleg aretacije vodilnih članov jehovske sekte tudi prisilno izseli jehovce z njihovimi družinami iz Ukrajine, Belorusije, Moldavije, Litve, Latvije in Estonije v irkutsko in tomško regijo.« Med skoraj 10.000 ljudmi je bilo izgnanih več kot 3000 družin. To je bila največja deportacija v zgodovini Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).

Aleksandr Gurjanov, ki je vodil to konferenco, je v uvodnih besedah rekel: »Preganjanje te verske skupine [...] še vedno poteka. Zato je še posebej pomembno, da danes govorimo o zgodovini operacije Sever.«

Pavel Poljan, zgodovinar, geograf in strokovnjak za prisilne migracije v ZSSR-ju, je govoril o zgodovini Jehovovih prič v Sovjetski zvezi in pojasnil enega od razlogov deportacije. V poznih 40. in zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja je sovjetsko ministrstvo za državno varnost opazilo, da so Jehovove priče močno organizirane. Poleg tega je gospod Poljan zanje rekel: »So odlični misijonarji, kar ateističnim posvetnim oblastem ni bilo po volji.«

Valeri Borščev, aktivist za človekove pravice in eden izmed voditeljev moskovske Helsinške skupine, je govoril o tem, kako so sovjetske oblasti skušale »prevzgojiti« Jehovove priče s pomočjo propagande in ostalih posebnih metod. Gospod Borščev je rekel, da so sčasoma »komisarji [za verske zadeve] ugotovili, da to početje ni imelo nobenih koristi in ni delovalo«. Dodal je še: »Jehovove priče moramo pohvaliti. Bili so trdni v svoji odločenosti.«

Sergej Davidis, član Sveta za človekove pravice Memorial in vodja podpornega programa za politične zapornike, je pojasnil, da so Jehovove priče v Rusiji od leta 1998 vedno bolj preganjane. Govoril je o odločitvi, ki jo je aprila 2017 sprejelo vrhovno sodišče, da se prepovejo Jehovove priče. Pojasnil je, da je bila odločitev sprejeta zato, ker trdijo, da imajo samo one pravo vero. »Očitno je, da je to popolnoma nesmiselna obtožba,« je poudaril gospod Davidis. »Pripadnik katere koli vere je prepričan, da je njegova vera prava.«

Brat Jaroslav Sivulski, predstavnik Evropskega združenja Jehovovih prič, je govoril, kaj so mu starši, ki so bili kot Jehovove priče izgnani v Sibirijo, povedali o težavah, s katerimi so se tam spoprijemali. Ko so prispeli v Sibirijo, so morale nekatere družine preživeti v hladnih gozdovih, kjer ni bilo bivališč. Bratje in sestre so izkopali luknje v zemljo in v njih prebivali. Njihove družine so morale v njih živeti več mesecev, dokler si niso zgradili doma. Medtem ko so živeli v gozdovih, so lahko jedli samo koprive in lubje. Mnogi so umrli zaradi lakote in bolezni.

Brat Sivulski je opazil, da je bil razlog za deportacijo leta 1951 isti kot danes, ko Rusija preganja Priče. Oblasti si politično nevtralnost Jehovovih prič napačno razlagajo, in sicer kot da jih nočejo ubogati. Ne upoštevajo tega, da so Jehovove priče poznane po spoštovanju oblasti, poslušnosti zakonu in marljivem delu.

Vodja konference Aleksandr Gurjanov je v sklepnih besedah omenil, kakšna je situacija Prič v Rusiji danes. Rekel je: »Obstaja prav poseben odpor s strani vlade do te veroizpovedi.« Vsi prisotni so lahko videli, da se po 70 letih deportacije zgodovina ponavlja. Zakonu poslušni državljani so spet razglašeni za kriminalce, in to samo zaradi verskega prepričanja, ki je ustavno zaščiteno.

Videoposnetek te konference je na spletu na voljo samo v ruščini.