Leninsko okrožno sodišče v Rostovu na Donu naj bi 17. decembra 2020 a objavilo razsodbo v primeru brata Ruslana Aljeva. Tožilstvo zahteva, da ga sodišče kaznuje s triletno pogojno zaporno kaznijo.

Ruslan Aljev

• Leto rojstva: 1987 (Čunojar, krasnojarski kraj)

• Biografija: Njegova družina se je pogosto selila; živeli so v Azerbajdžanu in Ukrajini. Delal je kot zidar, svetovalec za prodajo ter kot učitelj kitare, angleščine in kitajščine. Rad se ukvarja s športom ter s pisanjem pesmi in glasbe. Govori štiri jezike. Tudi njegova žena Kristina govori kitajsko.

  Sveto pismo je začel brati in preučevati, ko je imel 13 let. Bolj ko ga je preučeval, bolj je bil prepričan, da vsebuje odgovore na njegova vprašanja o življenju. Leta 2006 se je posvetil in krstil.

Šestega junija 2019 je bil proti bratu Ruslanu Aljevu sprožen kazenski postopek, kar je vodilo do tega, da je bil 10. junija 2019 poslan v pripor. Ruslan je bil s še enim bratom, Semjonom Bajbakom, v priporu 24 ur, nato pa poslan v hišni pripor. V hišnem priporu naj bi bil osem tednov, ampak so mu to kazen devetkrat podaljšali. Tako je v hišnem priporu že 18 mesecev. V tem času se Ruslan ne sme družiti z nikomer drugim, razen svojim odvetnikom, preiskovalcem, inšpektorjem in ženo. Prav tako ne sme uporabljati interneta ter pošiljati in prejemati kakršne koli pošte.

Ruslan je rekel, da sta z ženo Kristino, preden je bil poslan v pripor, pogosto govorila o tem, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do takšnega preganjanja. »Poskušala sva ohranjati dobro duhovno rutino,« pravi. »Vedela sva, kaj se lahko zgodi, če se začne preganjanje, saj sva o tem brala v Letopisih in življenjskih zgodbah naših bratov in sester. Opazila sva, da so celo v najtežjih okoliščinah ohranili smisel za humor in niso zapadli v malodušje.« Ruslan še doda: »Jehova sva prosila za moč, da se bova lahko spoprijela z vsem, kar naju še čaka.«

Koristilo mu je tudi to, da se je z drugimi pogovarjal o okoliščinah, v katerih bi se lahko znašli zaradi preganjanja. »Preučil sem veliko tolažilnih misli iz Svetega pisma in spodbudnih člankov, da bi pomiril in spodbudil oznanjevalce v občini. Te iste misli, ki sem jih preučeval in si jih zapomnil, tolažijo tudi mene, ko to potrebujem.«

Tako Ruslanu kot Kristini je to, da sta bila na preganjanje pripravljena, zelo koristilo. Ruslan je glede dneva, ko so preiskovali njun dom, rekel: »Bil sem povsem miren in skoraj brez skrbi.« Med preiskovalnim postopkom je preiskovalec grozil, da bodo kazenski postopek odprli tudi proti Kristini. »Kristina se ni ustrašila grožnje, da bodo kazenski postopek odprli tudi proti njej. To me je zelo okrepilo in mi dalo moč,« se spominja Ruslan.

Ker je Ruslan v hišnem priporu, je njuno življenje precej težje. Kljub temu Ruslan pravi: »Jehova vedno poskrbi za naše fizične, duhovne in čustvene potrebe – več od tega nisem nikoli pričakoval. Že dolgo nazaj sva se naučila zanašati nanj in biti zadovoljna s preprostim življenjem. Zato nisva po nepotrebnem zaskrbljena.«

Ko je potekalo eno od sodnih zaslišanj glede podaljšanja Ruslanovega hišnega pripora, njegovim prijateljem ni bilo dovoljeno v sodno dvorano. Toda bratje in sestre so se zbrali pred dvorano. Ko je Ruslan prišel ven, so začeli ploskati in celo vzklikati: »Ruslan, mi smo s tabo!«

Zelo smo hvaležni za čudovite zglede naših bratov in sester v Rusiji. Čeprav so preganjani brez razloga, še naprej povsem zaupajo Jehovu. (Psalm 118:6–9)