Sodišče v mestu Naberežnije Čelni v Republiki Tatarstan je 16. decembra 2021 obsodilo Ilhama, Konstantina, Vladimirja in Ajdarja. Ilham in Konstantin sta dobila 30 mesecev pogojne zaporne kazni. Vladimir je dobil 37 mesecev pogojne zaporne kazni, Ajdar pa 33 mesecev.

Ilham Karimov

• Leto rojstva: 1981 (Jomboy, Uzbekistan)

• Biografija: Izučil se je za steklopihalca. Imel je različne službe, da bi lahko preživljal svojo družino v Uzbekistanu. Leta 2000 se je preselil v Rusijo. Leta 2001 je molil k Jehovu za pomoč. Takoj naslednji dan je srečal Jehovove priče in začel preučevati Sveto pismo. Leta 2004 se je krstil. Leta 2012 pa se je poročil z Julijo.

Konstantin Matrašov

• Leto rojstva: 1988 (Prokopjevsk)

• Biografija: Ko je bil še otrok, mu je umrl oče. Dela kot mehanik in finančno podpira svojo mamo. Mama je postala Jehovova priča, ko je bil star osem let. Pritegnilo ga je svetopisemsko upanje. Krstil se je leta 2018.

Vladimir Mjakjušin

• Leto rojstva: 1987 (Nižnekamsk)

• Biografija: Diplomiral je na tehniški šoli in na inženirski akademiji. Dela kot vodilni inženir v proizvodnji avtomobilske električne opreme. Ceni to, da je Sveto pismo modra, jasna in logična knjiga. Krstil se je leta 2013. Poročil se je s Svetlano leta 2017.

Ajdar Julmetjev

• Leto rojstva: 1993 (Nižnekamsk)

• Biografija: Študiral je glasbo in avtomehaniko. Dela kot trgovec in avtomehanik. Sveto pismo je začel preučevati, ko je videl, kako svetopisemska načela pomagajo njegovim staršem. Krstil se je leta 2012. Leta 2013 se je poročil z Albino. Odklonil je vojaško služenje zaradi ugovora vesti. Opravljal je nadomestno civilno službo.

Pripadniki varnostne službe so 27. maja 2018 v Tatarstanu izvedli racije na domovih desetih Jehovovih prič in Ilhamu, Konstantinu, Vladimirju in Ajdarju odredili pripor v predkazenskem postopku. Vsak je bil v priporu 160 dni, nato pa so jih poslali v hišni pripor.

Čeprav niso več v hišnem priporu, so bili dodani na ruski zvezni seznam »ekstremistov«. Sodišče jim je odredilo, da še vedno ne smejo zapustiti svojega področja. Zato imajo težave pri iskanju zaposlitve in ne morejo dvigniti denarja s svojega bančnega računa.

Ajdar se pripora spominja takole: »Kar nekaj svetopisemskih vrstic mi je prišlo na misel. [...] Jehova mi je pomagal, da sem se spomnil zelo veliko stvari, ki se jih sam od sebe najverjetneje ne bi.«

Ko je Konstantin prvič vstopil v prostore za pridržanje, je bil živčen. Vendar je začel hitro iskati priložnosti, da bi govoril o svoji veri s sodnimi uradniki, pazniki, ostalimi zaporniki, policisti in upravitelji zapora. Povedal je: »Ko sem bil v priporu, sem še več pričeval kot takrat, ko sem bil svoboden. To je tako, kot je v prvem stoletju apostol Pavel napisal v Filipljanom 1:12, 13: ‚Rad bi vam povedal, bratje, da se je pokazalo, da so moje okoliščine v napredek dobre novice, ne pa obratno. Tako vsa pretorijanska garda in vsi drugi vedo, da sem v sponah zaradi Kristusa.‘«

Vladimir je bil hvaležen, ker so mu bratje in sestre praktično pomagali. Povedal je: »Žena mi je povedala, da so ji soverniki večkrat dali denar, da mi je lahko kupila hrano in mi jo poslala. V priporu so nam omejili, koliko stvari lahko dobimo na mesec, in jaz sem pogosto dobil največjo dovoljeno količino.«

Ilham je povedal, da je sedaj njegovo prijateljstvo z Jehovom še močnejše. Povedal je: »Zaradi te preizkušnje sem se še bolj zbližal s svojim nebeškim Očetom. Še bolj zaupam Jehovu in se še bolj zanašam nanj. Moje molitve k Jehovu so daljše, pogostejše in bolj goreče.«

Vemo, da bodi ti bratje in njihove družine v času preizkušenj blagoslovljeni zaradi svoje »bogovdanosti in resnosti«. (1. Timoteju 2:2)