V Moskvi je 1. aprila 2021 ob 70. obletnici operacije Sever potekala tiskovna konferenca. V tej operaciji je bilo leta 1951 iz šestih republik nekdanje Sovjetske zveze z vlakom v Sibirijo deportiranih skoraj 10.000 Jehovovih prič. Na konferenci je spregovorilo šest govornikov, med katerimi so bili tudi učenjaki in strokovnjaki na področju človekovih pravic. Govorniki so odgovarjali tudi na vprašanja novinarjev. Govorili so o operaciji Sever in jo povezali s trenutnim preganjanjem v Rusiji. Celotna konferenca se je v živo prenašala prek interneta.

Glede tega, kako kruto se je ravnalo s tistimi, ki so bili deportirani, je spregovoril Jaroslav Sivulski, predstavnik Evropskega združenja Jehovovih prič. Tudi njegova družina je bila žrtev operacije Sever. »S pregledovanjem zgodovinskih dokumentov smo lahko potrdili, da je bilo v Sibirijo deportiranih 9793 Jehovovih prič in njihovih družinskih članov,« je rekel Jaroslav. »V to številko so zajeti tudi tisti, ki so na poti umrli, in tisti, ki so se na poti rodili.«

Ruski verski učenjak Sergej Ivanenko je govoril o tem, kakšno vlogo je v operaciji Sever imela sovjetska propaganda proti Jehovovim pričam. Spregovoril pa je tudi o njeni vlogi pri trenutnem preganjanju v Rusiji. Po splošnem pregledu je poudaril vztrajnost Prič: »To, da oblast v Ruski federaciji od leta 2017 kruto preganja Jehovove priče, je nesmiselno. To vidimo, če razmišljamo o operaciji Sever in analiziramo trenutno situacijo, iz katere se vidi, da so Jehovove priče odločene braniti svoje prepričanje. Za rusko vlado bi bilo najbolje, da umakne prepoved Jehovovih prič in njihovih dejavnosti.«

Kazahstanski verski učenjak Artur Artemyev, avtor knjige Jehovah’s Witnesses in Kazakhstan: A Social-Historical and Religious Analysis (revidirana leta 2020), je poudaril, da niti najbolj krute sovjetske taktike niso iztrebile Jehovovih prič ali oslabile njihove gorečnosti. Ravno nasprotno, število Jehovovih prič se je med vlado Sovjetske zveze v Kazahstanu celo povečalo. Podobno je povedal tudi strokovnjak za človekove pravice Valerij Borščev, ki je član moskovske Helsinške skupine. Rekel je: »Preganjanje Jehovove priče samo okrepi. Oblasti morajo to razumeti.«

Valentin Gefter, član strokovnega sveta, ki deluje pod vodstvom komisarja za človekove pravice v Rusiji, je govoril o temi »Pojavljanje zapornikov vesti v današnji Rusiji«. Priče, ki so zaprte v Rusiji, so pravzaprav zaporniki vesti, ne pa politični zaporniki. Povedal je: »Jehovove priče niso državni sovražniki.« V nadaljevanju je pojasnil, da jih njihovo versko prepričanje spodbuja k temu, da so politično nevtralni. Zaradi tega oblasti po nepotrebnem in po krivici zapirajo Priče.

Nazadnje je spregovoril še Aleksandr Verhovski, ki je član predsedniškega sveta za človekove pravice in direktor informacijsko-analitičnega centra Sova. Center Sova pozorno spremlja in beleži vse primere neprimernega izvajanja zakona proti ekstremizmu, v katere so vpletene tudi Jehovove priče. Prikazal je analizo trenutnega preganjanja v Rusiji. »Ali se bo preganjanje Prič ustavilo? To je zelo pomembno vprašanje, na katerega ne vemo odgovora.« Aleksandr Verhovski je prepričan, da bodo ruske oblasti prej ali slej morale prenehati s preganjanjem Jehovovih prič. Zakonodajalcem je dal nekaj predlogov glede tega, kako lahko popravijo protiekstremistično zakonodajo in s tem državo bolje zaščitijo pred dejanskim ekstremizmom, pri čemer se ne bo kršilo pravic mirnih vernikov, kot so Priče.

Novinarji so lahko glede tega, kar je bilo povedano, postavljali vprašanja.

Isti dan je podobna konferenca potekala v mestu Kišinjev v Moldaviji. Organizirali so jo Inštitut za zgodovino na akademiji znanosti v Moldaviji, državna univerza Alecu Russo v mestu Balti in državna univerza Bogdan Petriceicu Hasdeu v mestu Cahul. Še ena konferenca naj bi 9. aprila potekala v Ukrajini.