Leninsko okrožno sodišče v Saratovu je 20. maja 2021 obsodilo brata Rustama Seidkulieva na dve leti in pol zapora. Po obsodbi so ga takoj odpeljali v zapor.

Rustam Seidkuliev

• Leto rojstva: 1977 (Ašgabat, Turkmenistan)

• Biografija: Odraščal je z mamo. Leta 1993 je začel preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Mama pa se mu je pridružila dve leti kasneje. Že pred krstom je odslužil dve leti zaporne kazni v Turkmenistanu, ker je zaradi svetopisemsko šolane vesti zavrnil opravljanje vojaške službe.

  Izpolnjene prerokbe in praktični nasveti iz Svetega pisma so ga leta 1998 spodbudili, da se je posvetil Jehovu in krstil. Leta 2000 se je skupaj z družino preselil v Rusijo. Tja so namreč deportirali njegovega očima, ker je bil Jehovova priča.

  Dela kot tehnik elektronskih komunikacij in gradbeni delavec. Leta 2001 je srečal Julijo, ki je postala njegova žena. Uživata v bowlingu, piknikih in igranju namiznega tenisa. Od septembra 2019 skrbita za Rustamove ostarele starše.

Pripadnik zvezne varnostne službe je marca 2019 prišel na dom brata Rustama Seidkulieva in njegove žene Julije. Ko jima je zaprl dovoz s svojim vozilom, ju je ločeno zasliševal in izdal poziv na nadaljnjo preiskavo v pisarni zvezne varnostne službe.

Policisti so 15. februarja 2020 aretirali Rustama in Julijo v trgovskem centru. Rustam je bil priprt. Nato mu je krajevno sodišče odredilo hišni pripor. Na začetku so ga za dva meseca premestili v zavod za zapornike, kjer ga žena ni smela obiskati. Ko so ga premestili v hišni pripor, ni smel uporabljati interneta ali elektronskih naprav, da bi komuniciral z drugimi. Hišni pripor so mu podaljšali kar sedemkrat. Tam je preživel 217 dni.

V hišnem priporu je imel številne težave. Enkrat so mu dovolili, da je šel na sprehod samo med 9. in 11. uro dopoldne. Spet drugič mu ni bilo dovoljeno urejati okolice hiše in popraviti strehe, ki je puščala. Spominja se, kaj mu je pomagalo ostati pozitiven: »V hišnem priporu sem imel več časa za molitev in poglobljeno premišljevanje o duhovnih stvareh. Ker sem bil zaposlen in sem si za vsak dan naredil urnik, nisem postal malodušen in nisem obupal. Vedel sem, da so nekateri moji soverniki v zaporu in da so v veliko težji situaciji kot jaz.«

Rustam črpa moč tudi iz preteklih preizkušenj. Časa, ko je bil v zaporu v Turkmenistanu, se spominja takole: »Jehova mi je v preteklosti pomagal že na različne načine, še posebej ko sem bil kot mlad fant v zaporu. Ta izkušnja mi pomaga, da popolnoma zaupam Jehovu in ostanem miren.«

Rustam še naprej po svojih najboljših močeh služi Jehovu. Pove takole: »Ne smemo izpuščati shodov in zanemarjati svoje duhovne rutine. In ne smemo dovoliti, da bi nam kar koli ukradlo naš dragoceni čas, ki ga namenjamo oznanjevanju in spodbujanju naših sovernikov. Odločen sem, da bom še naprej po svojih najboljših močeh služil Jehovu tam, kjer on želi, saj je ostalo le še malo časa.«

Prepričani smo, da bo Jehova naše zveste brate in sestre v Rusiji oskrboval »z vsem dobrim«, da bodo izpolnili njegovo voljo. (Hebrejcem 13:21)