Irina Lohvicka

• Leto rojstva: 1962 (Izvestkovo)

• Biografija: Njen oče je umrl, ko je bila stara šest let. Ko je bila še otrok, je rada plesala, nastopala v gledaliških predstavah, pletla, igrala košarko in odbojko.

  Svetopisemsko upanje o vstajenju se je dotaknilo njenega srca. Leta 1993 se je krstila. Njen mož je umrl sedem mesecev po njenem krstu. Tako je ostala sama s svojim sedemletnim sinom Arturjem.

Sestra Irina Lohvicka je bila ena izmed šestih sester, ki so jih 6. februarja 2020 ruske oblasti v Birobidžanu obtožile »ekstremistične« dejavnosti. Zoper 22 Jehovovih prič v tej regiji je bilo sproženih vsega skupaj 19 kazenskih postopkov. Med njimi sta tudi Irinin sin Artur in njegova žena Ana.

Sodišče ni dovolilo javnosti, novinarjem in njenim sorodnikom, da bi prišli na zaslišanje. Njene prošnje, da bi obravnava potekala javno in da bi se primer vrnil tožilstvu, so bile zavrnjene.

Neprestane obravnave in zaslišanja so vplivale na njeno fizično in čustveno zdravje. Duhovna rutina pa ji pomaga vztrajati. Takole pravi: »Jehova mi je pomagal razviti dobre preučevalne navade. Poleg tega da berem Sveto pismo, ga tudi raziskujem, da bi ga še bolj razumela.« Ko so skrbi vplivale na njeno duhovno rutino, je začela prositi Jehova za pomoč. Povedala je: »Začela sem goreče moliti in postavila sem si za cilj, da se vrnem k svoji običajni rutini. Jehova me je naučil, da ne razmišljam samo o sebi, ampak bolj o drugih.«

Irina se osredotoča na tiste, ki potrebujejo še več podpore in spodbud kot ona. To so tisti, ki se zanimajo za Sveto pismo, ter krščanski bratje in sestre. Pojasnjuje: »Ko razmišljaš o drugih, nimaš časa za samopomilovanje oziroma pretirane skrbi.«

Irino krepi tudi občina, še posebej starešine. Takole pove: »Čeprav tudi oni doživljajo preganjanje, me tolažijo in vedno najdejo prave besede, ki me spodbudijo. Poleg tega so vedno na voljo, ko jih potrebujem, zato sem jim zelo hvaležna.«

Medtem ko vztraja v preizkušnjah, smo tako kot ona prepričani, da ji bo Jehova priskrbel vse, kar potrebuje. Doda še: »Ko sem v preteklosti brala o preganjanju sovernikov, sem se vedno spraševala, kako bi sama ravnala v tej situaciji. Bi se zanašala na Jehova? Sedaj poznam odgovor. Seveda, z njegovo pomočjo mi bo uspelo, tako kot je uspelo njegovim zvestim služabnikom. Ostala bom trdna in Jehova me bo podpiral s svojo desnico.« (Izaija 41:10)