Na sodnem procesu proti šestim Jehovovim pričam v Saratovu je v njihovo korist pod prisego pričal znani verski strokovnjak in ruski državni svetovalec Sergej Igorevič Ivanenko. Sodna obravnava je potekala 4. septembra 2019. Dr. Ivanenko je avtor dveh strokovnih publikacij o Jehovovih pričah v Rusiji. V nadaljevanju je nekaj njegovih izjav, ki jih je dal pod prisego.

Versko življenje in delovanje Jehovovih prič. »Jehovove priče so v enem pogledu edinstvene: Ne zanašajo se na stroga pravila ali oblast nekega voditelja, temveč se trudijo pomagati svojim vernikom, da si pridobijo svetopisemsko šolano vest. Tako lahko vsak posameznik prostovoljno sprejema odločitve na podlagi Svetega pisma.«

»Jehovove priče si prizadevajo živeti po svetopisemskih načelih, skladno z zgledom, ki so ga dali Jezus Kristus in njegovi učenci v prvem stoletju našega štetja.«

»Njihovo skupno izražanje vere se kaže v preučevanju Svetega pisma, odgovarjanju na vprašanja o svetopisemskih temah in petju pesmi, ki prav tako temeljijo na tej knjigi. Zato je jasno, da si Jehovove priče zelo prizadevajo v vsem ravnati po Svetem pismu.«

»Poleg tega verjamejo, da mora biti versko življenje kristjana povezano z občino. Jehovove priče tudi v tem primeru analizirajo, kaj v Novi zavezi piše o Jezusu Kristusu in njegovih sledilcih ter o zgodnjem razvoju krščanske cerkve. [...] Prepričani so, da morajo skupaj častiti Boga kot verska občina.«

»Poudarjajo, da se učence Jezusa Kristusa prepozna po medsebojni ljubezni.«

Oznanjevalska dejavnost Jehovovih prič. »Jehovove priče so znane po tem, da oznanjujejo. Rekel bi, da so pri tem bolj goreče od kogar koli drugega. Vsak njihov vernik je nekaj svojega časa dolžan posvetiti oznanjevanju.«

»Ponavadi rečejo: ‚Poglejte, kaj piše v Svetem pismu.‘ Sogovornik lahko potem vzame Sveto pismo in se sam prepriča. Če se s tem, kar učijo, strinja, se jim bo pridružil. Če pa se ne strinja, se jim ne bo pridružil. Priče nikogar ne silijo.«

Obtožbe, da so Jehovove priče ekstremisti. »Sprva so bile nekatere publikacije Jehovovih prič razglašene za ekstremistične, ker so strokovnjaki trdili, da v njih piše, da so Jehovove priče edina prava religija in da so vse druge krive. Druge verske skupnosti trdijo podobno, toda obtožbe letijo samo na Jehovove priče. Trditev, da je njihova religija edina prava in da so vse druge krive, se je razlagalo kot propagiranje verske večvrednosti.«

»S stališča verskega strokovnjaka menim, da je slabost [razsodbe sodišča] v tem, da lahko človek pri kateri koli verski skupnosti opazi mišljenje, da je samo njihova religija prava in da so vse druge krive oziroma zavedene.«

»Vsak vernik ima svojo religijo za absolutno resnico, druge religije pa za povsem ali deloma krive. Tako mora biti, ker bi v nasprotnem primeru veljal za hinavca.«

»Vendar si Jehovove priče prizadevajo vestno in dosledno upoštevati posvetne zakone, če le niso v nasprotju z Božjimi zakoni. Obstaja razlog, zakaj je toliko poročil o tem, da Jehovove priče vrnejo izgubljene denarnice in plačajo kazni ali davke, čeprav bi se temu lahko izognile. Takšna odločitev je sprejeta po vesti, zato jih jaz ne bi obtoževal, da so ekstremisti, ki se samo pretvarjajo, da so pošteni in ubogajo zakone.«

Jehovove priče in Sveto pismo. »Pri Jehovovih pričah je edinstveno to, da za preučevanje in oznanjevanje uporabljajo različne svetopisemske prevode. Zelo se zavzemajo za širjenje Svetega pisma v različnih jezikih. Samo zanje je značilno, da se tako zelo osredotočajo na Sveto pismo. Njihov prevod Svetega pisma je tukaj razglašen za ekstremističnega. [...] Mogoče so tisti, ki so sprejeli to odločitev, mislili, da so Priče odvisne samo od tega prevoda in da bi odnehale, če ga ne bi več mogle uporabljati. To sklepanje je bilo napačno. Jehovove priče cenijo vsak prevod Svetega pisma.«

Uporaba pravnih oseb pri verskem delovanju. »Odločitev vrhovnega sodišča Ruske federacije pokaže, da [...] večina občin Jehovovih prič ni imela pravne osebe [...]. Zato ni prav reči, da je vsaka Jehovova priča na določenem območju že avtomatično član pravne osebe.«

»Glede pravnih oseb [...] sem skrbno pregledal njihove dokumente in v njih se ne omenja nadzornikov, starešin in pionirjev; takšnih izrazov v njih sploh ni. Običajno je v njih omenjena skupina ustanoviteljev, ki jo sestavlja približno deset oseb. Ko gre za njihovo versko dejavnost med Jehovovimi pričami, nimajo nobene pravne vloge, ampak izključno versko. [...] Dejavnost Jehovovih prič je ne glede na državo ali regijo povsod enaka.«

»Jehovove priče si prizadevajo spoštovati [odločitev vrhovnega sodišča, s katero so bile ukinjene samo njihove pravne osebe]. To delajo tako, da ne ravnajo v nasprotju z njo. Obenem pa svojo dejavnost nadaljujejo kot verska skupnost, saj je oblasti niso prepovedale. Svojo versko dejavnost nadaljujejo tudi kot posamezniki. Z njihovega stališča in glede na verske študije s svojo dejavnostjo ne kršijo odločitve vrhovnega sodišča.«

Jehovove priče in krvne transfuzije. »Sveto pismo pravi, da je življenje v krvi, zato se krvi ne bi smelo nikoli uživati. Sobesedilo govori o prepovedi uživanja v obliki hrane, toda Priče to razumejo širše. Verjamejo, da se kri ne sme uživati v nobeni obliki, torej niti kot hrana (ne jedo krvavic) niti v obliki krvne transfuzije. Vendar sprejmejo manjše frakcije krvi. O tem se vsak vernik odloči sam [...]. Če zavrnejo krvno transfuzijo, ne pomeni, da so se odločili umreti, temveč si želijo kvalitetno zdravstveno oskrbo. Po njihovem mnenju in tudi glede na različna zdravstvena stališča so s krvnimi transfuzijami povezana tveganja, saj se posameznik lahko okuži z aidsom ali kakšno drugo boleznijo. Brezkrvne operacije zagotavljajo večjo varnost in iz pregledovanja statističnih podatkov vem, da se bogati ljudje pogosto odpovedo krvni transfuziji. Tako so namreč bolj zaščiteni pred infekcijami in zapleti.«

Jehovove priče in doniranje. »Posameznik se lahko odloči, da ne bo nič doniral. Teoretično lahko nekdo vse življenje obiskuje shode Jehovovih prič, pa ne donira niti enega rublja ali dolarja. Vsak se sam odloči, ali bo doniral ali ne.«

Čeprav je dr. Ivanenko strokovno pričal, da so Jehovove priče vestni kristjani, ki spoštujejo zakon, je sodišče zavrnilo njegove argumente in vseh šest naših bratov obsodilo na različne zaporne kazni.

Medtem ko Rusija še naprej po krivem obtožuje in zapira naše sovernike, molimo, da bi bil Jehova našim pogumnim in zvestim sočastilcem naklonjen in jim dajal veselje. (Psalm 109:2–4, 28)