Delovna skupina Združenih narodov za samovoljni pripor je objavila 12 strani dolgo poročilo, v katerem je obsodila Rusijo, ker je nezakonito aretirala in priprla brata Vladimirja Aluškina. V poročilu je pozvala Rusijo, naj izpusti brata Aluškina in mu pravično povrne odškodnino, ker so bile kršene njegove pravice.

Vladimir je bil aretiran 15. julija 2018, ko je več kot deset zamaskiranih policistov z avtomatskimi puškami vdrlo v njegov dom. Organi pregona so skoraj štiri ure preiskovali stanovanje in zasegli mobilne telefone, elektronske naprave ter Sveta pisma in drugo literaturo. Nato so ga odvedli na preiskovalni direktorat, kjer so ga zaslišali.

Lokalne oblasti so brata Aluškina dva dni zadrževale v prostorih za začasno pridržanje, preden je sodišče okrožja Pervomajski v Penzi zanj odredilo dva meseca pripora v predkazenskem postopku. Sodišče mu je dvakrat podaljšalo pripor. Po skoraj šestih mesecih pa je bil premeščen v hišni pripor, kjer je še danes.

Vladimir se je s prošnjo, da bi bil oproščen krivde in izpuščen na prostost, obrnil na delovno skupino za samovoljni pripor. Ta skupina neodvisnih strokovnjakov za človekove pravice, ki ima mandat sveta Združenih narodov za človekove pravice, obravnava pritožbe posameznikov o nezakonitih policijskih pridržanjih ali sodno odrejenih hišnih priporih, priporih v predkazenskem postopku in zapornih kaznih.

Skupina je temeljito preučila trditev Rusije, da je bil brat Aluškin vpleten v ekstremistično dejavnost, in izjavila: »Pri vseh dejavnostih, v katerih je sodeloval gospod Aluškin, je šlo za povsem miroljubne verske pogovore. Delovni skupini je jasno, da ni počel nič drugega kot izvajal svojo pravico do svobode veroizpovedi, ki je določena z 18. členom Pakta [Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, katerega država pogodbenica je tudi Rusija].« Zato v poročilu piše, »da želi delovna skupina poudariti, da gospod Aluškin ne bi smel biti aretiran in poslan v pripor ter da se mu ne bi smelo soditi«. Skupina tudi prosi rusko vlado, »naj brez odlašanja odpravi krivico, storjeno gospodu Aluškinu«, in vztraja, »da je najustreznejša rešitev ta, da se ga takoj izpusti«.

Delovna skupina je prav tako priznala, da primer brata Aluškina v Rusiji ni osamljen. Vladimir je »le eden od vse večjega števila Jehovovih prič v Ruski federaciji, ki so bile aretirane, priprte in obtožene kaznive dejavnosti samo zato, ker so uveljavljale pravico do veroizpovedi«, ki je zaščitena z mednarodnimi zakoni. Delovna skupina obsoja vsesplošno preganjanje naših sovernikov v Rusiji, zato je jasno izjavila, da se njeno poročilo ne nanaša le na brata Aluškina, temveč na vse Jehovove priče, ki so »v podobnih okoliščinah«.

Ruska vlada še ni upoštevala priporočil delovne skupine. Primer brata Aluškina se celo nadaljuje, saj so ga oblasti v Penzi avgusta 2019 vložile na sodišče. Zaslišanje naj bi se nadaljevalo 15., 19. in 22. novembra 2019.

Upamo, da bo rusko sodišče pri končni razsodbi v primeru brata Aluškina spoštovalo mnenje delovne skupine. Medtem pa povsem zaupamo Jehovu tako kot psalmist, ki je rekel: »Ne bom se bal. [...] Jehova je na moji strani skupaj s tistimi, ki mi pomagajo [...]. Boljše se je zateči k Jehovu.« (Psalm 118:6–9)