Brata Oleg Danilov in Vladimir Jermolajev ml. sta samo dva od mnogih Jehovovih prič v Rusiji, ki se uspešno spoprijemajo s preganjanjem. Ta dva pogumna brata pripovedujeta, kako sta moč črpala iz duhovne dediščine, bogatih zgledov poguma in vere.

Olegova stara starša, Fjodor in Jekaterina Rigel, sta leta 1958 postala Jehovovi priči. Ko je vlada začela preganjati Jehovove priče, so oblasti preiskale njun dom, zasegle njuno lastnino in oglobile Fjodorja. Kljub preganjanju je Fjodor svoji družini pomagal, da so bili še naprej vsak dan duhovno aktivni.

Otroka Fjodorja in Jekaterine, Alfred in Ela (Olegova mama), sta se med odraščanjem spoprijemala z zasmehovanjem in preganjanjem. Oba sta bila močna v veri. Ko so Alfreda kasneje vpoklicali v vojsko, je to odločno odklonil. Zato je tri leta preživel v zaporu.

Tako kot njegov stric Alfred je tudi Oleg Danilov dobil tri leta zaporne kazni zaradi vere. Zaprt je od marca 2021, kar pomeni, da ves ta čas ne more biti s svojo ženo Natalijo in sinovoma Ilijem in Nikitom. Družina Danilov zaupa Jehovu, da jim bo pomagal vztrajati, tako kot je pomagal Olegovim starim staršem in stricu.

Oleg pove: »Pogosto razmišljam, kako moji sorodniki in drugi bratje in sestre v Sovjetski zvezi niso bili sposobni samo zdržati, ampak tudi ohraniti veselje.« Nadaljuje: »To je res prepričljiv dokaz Jehovovega svetega duha. Prepričan sem, da bomo tudi jaz in moja družina lahko zdržali in ostali veseli.«

Vladimirjeva stara mama Ana Jermolajeva je spoznala resnico leta 1953 v vasi Serebrovo v irkutski regiji. Bila je prva domačinka, ki je postala Jehovova priča. Nasprotovali so ji sosedje, pa tudi njena mama, ki ni nikoli več spregovorila z njo.

Ko so oblasti ugotovile, da Ana oznanjuje, so jo obtožile, da svojemu sinu, Vladimirju st., predstavlja nevarnost, zato so ji grozili, da ji ga bodo vzeli.

Bratje in sestre iz Anine občine so napisali pismo, v katerem so pojasnili, da je Ana dobra mama. Neki brat je to pismo odnesel v Moskvo in ga dostavil takratnemu voditelju Nikitu Hruščovu. Neverjetno je bilo, da je Hruščov odredil, da se razišče ta primer. Ana je bila razrešena obtožbe in oblasti ji sina niso odvzele.

Ana je prav tako imela hči, ki ji je bilo ime Nadežda. Leta 1970 je bila Nadežda sprejeta v bolnišnico zaradi hude bolečine v želodcu. Zdravniki so jo operirali, preden so ji postavili pravo diagnozo. Medtem ko so jo nepremišljeno operirali, so vztrajali, da potrebuje krvno transfuzijo. Mama in hči nista želeli narediti kompromisa. Zdravniki niso upoštevali njunih želja in so ji vseeno dali neustrezno kri. Na žalost je Nadežda kmalu zatem umrla. Da bi oblasti zakrile to napako, so Ano v zelo branem časopisu obtožile, da je »žrtvovala svojega otroka«.

Ta žalostni razvoj dogodkov je nepričakovano vplival na Aninega moža Valentina. Že prej je dovolil, da Ana svetopisemske vrednote vceplja v njuna otroka, čeprav jih sam ni sprejel. Ko pa je videl, kako v teh težkih časih Anini soverniki podpirajo njegovo družino, se je odločil, da bo začel preučevati Sveto pismo in postal Jehovova priča.

Ana in Valentin sta svojega sina, Vladimirja st., še naprej poučevala o svetopisemskih načelih. Ko je odrasel, se je poročil z zvesto sestro Ljubov. Vladimir in Ljubov sta prav tako v svojega sina, Vladimirja ml., vcepila globoko cenjenje do duhovnih stvari.

Februarja 2020 so oblasti izvedle racijo na domu Vladimirja ml. in njegove žene Valerije. Vladimir ml. je bil aretiran, zaprt in nato poslan v hišni pripor za skoraj dva meseca. Sedaj čaka na zaporno kazen, ker so ga obtožili sodelovanja v dejavnostih prepovedane organizacije. Če ga bodo razglasili za krivega, ga lahko čaka tudi do 15 let zapora. Ne osredotoča se na odločitev sodišča, ampak raje razmišlja o zgledih zvestobe svojih staršev in starih staršev.

»V veliko čast mi je, da trpim zaradi Očetovega imena,« pravi Vladimir ml. »Moji starši in stari starši so vztrajali v težkih časih in ostali zvesti. Tudi meni bo uspelo.«

Tako kot Oleg in Vladimir ml. veliko Jehovovih prič v Rusiji ceni zveste zglede svojih sorodnikov, ki so Priče. Spodbujeni smo, da vsi posnemamo zglede tistih, ki so zdržali preganjanje v preteklosti, in tistih, ki ga doživljajo danes, in da posnemamo »njihovo vero«. (Hebrejcem 13:7)