Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 26. junija 2014 razsodilo v korist Jehovovih prič in s tem podprlo njihovo pravico do opravljanja bogoslužja brez nezakonitega vmešavanja ruskih oblasti. Sodišče se je enoglasno izreklo, da je Rusija, ko je policija 12. aprila 2006 izvedla nezakonito racijo in prekinila versko srečanje, kršila dva člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: Konvencija), in sicer 5. (pravica do svobode in varnosti) in 9. (svoboda mišljenja, vesti in vere).

Jehovove priče po vsem svetu so se tisti večer zbrali na vsakoletni verski slovesnosti, s katero se spominjajo smrti Jezusa Kristusa. Dve občini Jehovovih prič v Moskvi sta za to posebno priložnost najeli šolsko dvorano in pričakovali sta obisk več kot 400 vernikov. Med slovesnostjo je z desetimi policijskimi vozili in dvema manjšima avtobusoma prišla policijska enota za nadzor množic skupaj z oboroženo specialno policijsko enoto OMON in z več deset uniformiranimi policisti. Policisti so hitro obkolili stavbo in brez sodnega naloga prekinili versko srečanje. Vsem navzočim so ukazali, naj zapustijo prostor, nato pa so preiskali dvorano in zaplenili versko literaturo. Štirinajst udeležencev srečanja so na silo odpeljali na lokalno policijsko postajo in jih pridržali. Nato je na policijsko postajo prispel odvetnik, ki je bil poklican, da bi zastopal pridržane Priče in jim pomagal. Policisti so ga preiskali, zbili na tla, mu na vrat prislonili nož in mu grozili, da ne bo prijetno za njegovo družino, če bo vložil pritožbo. Po skoraj štirih urah so pridržane izpustili na prostost in jim dovolili, da se vrnejo domov.

Nikolaj Krupko je skupaj še s tremi pridržanimi Pričami vložil tožbo proti oblastem zaradi nezakonite prekinitve verskega srečanja in protipravnega odvzema prostosti. Ljublinsko okrožno sodišče in moskovsko mestno sodišče sta njihovo tožbo zavrnila, zato so junija 2007 vložili prošnjo za obravnavo na ESČP.

ESČP je 26. junija v razsodbi Krupko in drugi proti Rusiji zapisal: »Mnenje Sodišča je vedno bilo, da razpustitev mirnega srečanja s strani policije ne moremo šteti za ‚nujno v demokratični družbi‘, če udeleženci niso motili javnega reda, in to celo v primerih, ko oblasti niso bile ustrezno obveščene o javni prireditvi. [...] Ta ugotovitev velja a fortiori v okoliščinah obravnavane zadeve, saj srečanje ni bilo hrupen dogodek na prostem, ampak slovesen verski obred v dvorani, ki ni motil ali ogrožal javnega reda. Prihod številnih pripadnikov oborožene policijske enote za nadzor nad množicami, zato da prekinejo slovesnost (tudi če so bile oblasti iskreno prepričane o nezakonitosti srečanja, ker ni bilo prijavljeno), pa tudi aretacija pritožnikov in njihovo triurno pridržanje ni bilo sorazmerno z namenom, da bi se ohranil javni red.«

To je že četrta razsodba proti Rusiji zaradi kršenja pravic Jehovovih prič. ESČP je leta 2007 v zadevi Kuznetsov in drugi proti Rusiji razsodil, da je Rusija kršila Konvencijo, ko so lokalne oblasti nezakonito vdrle na shod gluhih in naglušnih Jehovovih prič v mestu Čeljabinsk. Leta 2010 je isto sodišče izreklo obsodbo proti Rusiji v zadevi Jehovove priče v Moskvi proti Rusiji, ker je urad moskovskega mestnega tožilstva nezakonito ukinil in prepovedal pravno osebo moskovskih Jehovovih prič. Leta 2013 je ESČP v zadevi Avilkina in drugi proti Rusiji odločil, da je Rusija kršila temeljne pravice do zasebnosti, ko je mestno tožilstvo v St. Peterburgu odredilo razkritje zaupnih zdravstvenih informacij.

Sodbe ESČP-ja so dodaten dokaz, da ruske oblasti s svojimi poskusi zatiranja Jehovovih prič v Rusiji kršijo svoboščine, ki jih zagotavljata Ustava Ruske federacije in Konvencija.