Pritožbeno sodišče je potrdilo predhodno razsodbo, ki je Sveto pismo – prevod novi svet v ruščini razglasila za »ekstremistično« publikacijo. Ta razsodba je zdaj pravnomočna, kar pomeni, da je to Sveto pismo prepovedano in da bo kmalu dodano na zvezni seznam ekstremističnega gradiva. Razdeljevanje Prevoda novi svet je zdaj kaznivo dejanje. Posameznik lahko že s tem, da ima svoj osebni izvod tega prevoda, tvega plačilo visoke globe ali še kaj hujšega.

Leningrajsko regionalno sodišče je 20. decembra 2017 pustilo nespremenjeno odločitev vyborškega mestnega sodišča kljub temu, da ne tožilstvo ne sodno odrejeni »strokovnjaki« niso mogli pojasniti, na podlagi česa so Prevod novi svet razglasili za »ekstremističnega«. Razsodbi sodišč temeljita na eni sami »strokovni« študiji, ki kritizira ta sodobni ruski prevod Svetega pisma.

Tričlanski sodni senat regionalnega sodišča je priznal, da so v študiji o Prevodu novi svet protislovja, zato je na zaslišanje povabil »strokovnjake«, ki so izdelali to študijo. Predsednica sodnega senata, Larisa Gorbatova, je vprašala Natalijo Krjukovo, vodilno med strokovnjaki, ki so opravili študijo, ali je Prevod novi svet Biblija. Ta ji je odgovorila, da »v tradicionalnem smislu z vidika pravoslavnega krščanstva« to ni Biblija. Ko je eden od pritožnikovih odvetnikov Natalijo Krjukovo prosil, naj navede vsaj eno vrstico, ki v tem prevodu vsebuje elemente ekstremizma, ta ni mogla odgovoriti. Kasneje je sodnica Gorbatova vprašala Krjukovo, kaj je v tem prevodu ekstremističnega, vendar ji ta ni hotela odgovoriti, češ da gre za »pravno vprašanje«.

Ko je eden od pritožnikovih odvetnikov vprašal, po katerem kriteriju se je ugotavljalo, ali je Prevod novi svet Biblija, je Natalija Krjukova dejala, da mora imeti prevod Biblije odobritev patriarha ali pa biti beseda za besedo enak takšnemu odobrenemu prevodu. Krjukovi je bilo potem postavljeno vprašanje, zakaj je študija sklenila, da Prevod novi svet »ni ustrezen prevod«. Ko niti ona niti drugi »strokovnjaki« niso mogli predstaviti objektivnega kriterija, je sodišče končalo zaslišanje »strokovnjakov«.

Odvetniki Prič so nato prosili sodišče, naj sprejme dokaze, ki razkrivajo pristranskost »strokovnjakov« – med drugim tudi to, da študija vsebuje veliko gradiva iz Wikipedije in od nekega študenta pravoslavnega semenišča. Sodišče je ugodilo temu zahtevku, vendar je zavrnilo vse prošnje, da bi Prevod novi svet pregledali pravi strokovnjaki in da bi primer šel v ponovno obravnavo.

Med predstavitvijo sklepnih dokazov je odvetnik Prič sodišče vprašal: »Kateri legitimni cilj ima tožilstvo? Kaj skuša doseči? Ali to, da stotisoče rusko govorečih državljanov, ki bere to Sveto pismo, sežge svoj izvod? Ali to, da bodo kazensko preganjani, če ga ne bodo hoteli sežgati?«

Številne Jehovove priče v Rusiji so zaskrbljene, saj oblasti v preteklosti niso bile sorazmerne pri uveljavljanju odločitev, s katerimi je bila literatura Jehovovih prič označena za »ekstremistično«. Ruska protiekstremistična zakonodaja resda prepoveduje razdeljevanje ekstremističnega gradiva ali pa množično shranjevanje takšnega gradiva v ta namen, vendar pa so ruski organi pregona močno prekoračili meje tega zakona. Preiskali so domove Prič in sprožili upravne postopke proti njim zgolj zato, ker so imele nekaj publikacij za osebno rabo. Poleg tega so v obupanem poskusu, da bi dobili dokaze, podtaknili nekaj izvodov prepovedanih publikacij v prostore, kjer imajo Jehovove priče svoje shode. Potem so to »najdeno« literaturo uporabili kot podlago za ukinitev pravnih oseb Prič in celo za to, da so proti Pričam podali kazenske ovadbe.

Ali bodo Pričam še večkrat agresivno preiskali domove? Ali bodo proti njim sproženi upravni ali kazenski postopki zgolj zato, ker imajo oseben izvod Prevoda novi svet? Čas bo pokazal, kako bodo ruske oblasti uporabile to odločitev kot še eno orožje za zatiranje verske svobode Prič.