Ruske oblasti so naredile novo drzno potezo v agresivni kampanji, ki jo vodijo zoper Jehovove priče. Generalno tožilstvo grozi z ukinitvijo Upravnega središča Jehovovih prič v Rusiji zaradi domnevno »ekstremistične dejavnosti«. V opozorilnem pismu, ki nosi datum 2. marec 2016, je namestnik generalnega tožilca V. Ya. Grin zahteval, da mora Upravno središče v dveh mesecih odpraviti vse »kršitve«.

S tem opozorilom je Rusija močno zaostrila kampanjo, s katero hoče marginalizirati Jehovove priče in omejiti njihovo versko svobodo. Če bo Upravno središče ukinjeno, bodo zaprli njegove prostore, dodano bo na zvezni seznam ekstremističnih organizacij, njegovo premoženje pa bo zasegla država. V Rusiji je 406 lokalnih verskih skupnosti Jehovovih prič (pravnih oseb) in več kot 2500 njihovih krščanskih občin. Ker so vse te povezane z Upravnim središčem, tudi njim morda grozi ukinitev. Zato bi se lahko zgodilo, da bi Priče po vsej Rusiji izgubile svoje kraljestvene dvorane oziroma prostore za čaščenje. Navsezadnje pa bi Pričam zaradi ukinitve Upravnega središča lahko bila odvzeta pravica do svobodnega izražanja vere.

Sistematični napadi ruskih oblasti na Jehovove priče temeljijo na potvorjenih dokazih in namerni zlorabi zveznega zakona o boju proti ekstremističnim dejavnostim. Leta 2015 je odbor Združenih narodov za človekove pravice izrazil skrb »zaradi številnih poročil, da se zakon [o boju proti ekstremističnim dejavnostim] čedalje bolj uporablja za omejevanje svobode izražanja [...] in svobode veroizpovedi, česar so tarča med drugim tudi Jehovove priče«. *

Jehovove priče so uveljavljena mednarodna religija. V demokratičnih državah po svetu in v vseh državah članicah Evropske unije uživajo versko svobodo. Rusija pa je izjema. Njena gonja proti mirnemu bogoslužju Prič se od sredine 90. let prejšnjega stoletja samo stopnjuje. Dramatičen zagon pa je dobila, potem ko je Rusija sprejela zakonodajo o boju proti ekstremizmu in jo pričela izrabljati za izvajanje represije.

Leta 2002 je Rusija sprejela zakon o boju proti ekstremističnim dejavnostim kot odziv na nevarnost terorizma. Zaradi nejasne definicije ekstremistične dejavnosti v tem zakonu pa so se že od začetka porajali strahovi, da bi ga ruski uradniki lahko izrabljali za izvajanje represije. Leta 2003 je odbor Združenih narodov za človekove pravice spodbudil Rusijo, naj ga dopolni in natančneje definira ekstremistično dejavnost ter tako »izključi vsako možnost za samovoljno uporabo«. *

Toda namesto da bi zakon naredili jasnejši, so s poznejšimi revizijami še razširili področja njegove uporabe. Leta 2012 je parlamentarna skupščina Sveta Evrope zapisala: »V prvotnem zakonu je bil ekstremizem med drugim definiran kot ‚hujskanje k socialnim, rasnim, narodnostnim ali verskim nesoglasjem, ki je povezano z nasiljem oziroma s pozivanjem k nasilju‘. Leta 2006 so sprejeli dopolnitev zakona, s katero so odstranili besedno zvezo ‚z nasiljem oziroma s pozivanjem k nasilju‘. [...] Ta nenatančna definicija ‚ekstremizma‘ dopušča samovoljno ukrepanje organov pregona.«

Strahovi, da bo zakon zlorabljen, so se izkazali za upravičene. Leta 2007 je generalno tožilstvo izrabilo besedilo zakona, zato da je sprožilo preiskave zoper Jehovove priče. Namestnik generalnega tožilca V. Ya. Grin, ki je nedavno podpisal tudi opozorilno pismo Upravnemu središču, je tožilcem poslal uradno pismo, v katerem jim je naročil, naj odprejo preiskave zoper Jehovove priče. Iz tega pisma se je že lahko videlo, da bo kampanja zoper Priče zajela vso državo in da bo centralno vodena.

Čeprav Priče ne počnejo ničesar kaznivega, se tožilci po vsej Rusiji spravljajo nanje in so od leta 2007 zoper njih odprli že več kot 500 preiskav. V prej omenjenem poročilu parlamentarne skupščine Sveta Evrope je še pisalo: »Zvezni zakon ‚o boju proti ekstremističnim dejavnostim‘ (protiekstremistični zakon), ki je bil sprejet leta 2002, se izrablja za zatiranje dejavnosti nekaterih religij, še zlasti Jehovovih prič, ki so v Rusiji velika skupnost s 162.000 člani. Do tega prihaja vse pogosteje, odkar je bila leta 2006 sprejeta dopolnitev zakona.« *

Preden so organi pregona zagrozili Upravnemu središču, ki je blizu St. Peterburga, so na muho vzeli verske publikacije Prič. Tožilstvi v Taganrogu in Gorno-Altajsku sta na sodišču zahtevali, da se številne publikacije Prič razglasijo za »ekstremistične« in uvrstijo na zvezni seznam ekstremističnega gradiva (ZSEG).

Sodišči v Taganrogu in Gorno-Altajsku sta na podlagi tako imenovanih strokovnih študij leta 2009 in 2010 odločili v korist tožilstev. Ti razsodbi, s katerima je bilo prepovedanih vsega skupaj 52 verskih publikacij, sta od takrat temelj za večino obtožb zoper Jehovove priče. Oblasti v drugih regijah države so ravnale po istem vzorcu kot tiste v Taganrogu in Gorno-Altajsku. Do danes so sodišča na ZSEG uvrstila 87 publikacij Jehovovih prič.

Priče spodbijajo odločitve sodišč v Taganrogu in Gorno-Altajsku pa tudi vseh ostalih sodišč v Rusiji, ki so njihove publikacije razglasila za ekstremistične. Zaradi obtožb o ekstremizmu in z njim povezanimi zlorabami so na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložile 28 prošenj za obravnavo. ESČP naj bi v 22 od teh primerov kmalu sprejel razsodbo. Predstavniki ruskih oblasti so med svojim zagovorom na ESČP-ju priznali, da od publikacij Prič, ki so uvrščene na ZSEG, številne ne »vsebujejo neposrednih pozivov k nasilju ali hujskanja k nasilju«.

Ko je ruskim oblastem uspelo doseči, da so sodišča razglasila literaturo Prič za »ekstremistično«, so dobile »pravno« sredstvo za napad na Priče in nadaljnje omejevanje njihove pravice do svobode izražanja.

• Leta 2010 so ruske oblasti odvzele Pričam dovoljenje za uvoz in razdeljevanje revij Stražni stolp in Prebudite se!. Prva številka angleškega Stražnega stolpa je izšla že leta 1879. Obe reviji sta najbolj razširjeni reviji na svetu.

• Od marca 2015 cariniki zavrnejo vstop vsake pošiljke verske literature Jehovovih prič v državo.

• Od julija 2015 je uradno spletno mesto Prič, jw.org, prepovedano v Rusiji, zaradi česar je v državi praktično onemogočen dostop do elektronskih publikacij Prič. Spodbujanje k obisku tega spletnega mesta pa je kaznivo dejanje.

• Na začetku leta 2016 je tožilstvo v Vyborgu vložilo zahtevo, da se Sveto pismo – prevod novi svet, ki ga izdajajo Priče, razglasi za »ekstremistično gradivo«.

Oblasti pa Pričam ne omejujejo le svobode izražanja. To, da so njihove publikacije uvrščene na ZSEG, jim služi kot pretveza, da lahko odprejo preiskave zoper lokalne pravne osebe Prič in sodno preganjajo posameznike izmed Jehovovih prič zaradi njihove verske dejavnosti.

Za publikacije, ki so uvrščene na ZSEG, velja prepoved množične distribucije, produkcije ali skladiščenja za distribucijo. Lokalne oblasti so izrabile to zakonsko določilo, da so pridobile sodne naloge, na podlagi katerih so potem v stotinah domov Jehovovih prič in njihovih kraljestvenih dvoranah iskale prepovedano versko literaturo.

Preiskave so pogosto precej agresivne. Poleg tega oblasti zaplenijo mnogo več kot dovoljuje zakon, denimo osebne predmete in vso versko literaturo, tudi tisto, ki ni uvrščena na ZSEG.

• Avgusta 2010 je v Joškar-Oli okoli 30 pripadnikov policije, zvezne varnostne službe in oboroženih specialnih enot prekinilo verski shod. Pri nekaterih Jehovovih pričah so uporabili zelo grobe prijeme. Prostor, kjer je potekal shod, so preiskali in zasegli osebne predmete, dokumente in literaturo.

• Julija 2012 so v Republiki Kareliji zamaskirani pripadniki zvezne varnostne službe, oboroženi z avtomatskim orožjem, v javnosti napadli enega izmed Jehovovih prič. Glavo so mu pritisnili ob pokrov motorja njegovega avta in mu zvili roke na hrbet. Organi pregona so preiskali domove več Prič ter zasegli osebne predmete in versko literaturo, tudi tisto, ki ni uvrščena na ZSEG.

• Marca 2016 so v Republiki Tatarstan policisti preiskali kraljestveno dvorano in več domov Jehovovih prič. Zasegli so računalniško opremo, osebne tablične računalnike in versko literaturo.

Organi pregona na skrivaj snemajo Priče doma in v kraljestvenih dvoranah. Prisluškujejo njihovim telefonskim pogovorom, nadzorujejo njihovo elektronsko pošto in posegajo tudi po drugih nezakonitih sredstvih za zbiranje informacij. Nekateri policisti so odločeni upravičiti trditve o ekstremistični dejavnosti Prič, zato so v kraljestvene dvorane celo podtaknili prepovedano literaturo Prič in tako poskusili potvoriti dokaze zoper njih. Posledica tega je bila, da so številne Priče ovadili zaradi domnevno storjenega kaznivega dejanja ali upravnega prekrška.

Organi pregona torej vlagajo ovadbe zoper posamezne Priče. Poleg tega v kraljestvene dvorane podtikajo prepovedano literaturo Prič, zato da lahko pridobijo »dokaze« za ukinitev njihovih lokalnih verskih skupnosti. * In ko je lokalna verska skupnost ukinjena, ker je bila spoznana za »ekstremistično«, država zaseže njeno premoženje. Lokalne Jehovove priče tako izgubijo svoj prostor za čaščenje. Do tega je že prišlo v Taganrogu in Samari. Oblasti v drugih mestih uporabljajo isto metodo.

Potem ko je bila v Taganrogu ukinjena lokalna verska skupnost Prič, so oblasti shajanje k molitvi in bogoslužju protipravno poenačile z »nadaljevanjem nezakonite dejavnosti prepovedane organizacije«. Na podlagi tega so obsodile 16 taganroških Prič samo zato, ker so se shajale k mirnemu bogoslužju. Vendar gre pri tem za enake verske shode, kakršne imajo Priče povsod po svetu. V Taganrogu bogoslužje Jehovovih prič zdaj prvič po padcu Sovjetske zveze velja za kaznivo dejanje.

Če bo Upravno središče ukinjeno, bodo uradniki zaprli njegove prostore in prepovedali njegovo delovanje po vsej Rusiji. Jehovove priče po državi bodo tako kot njihovi soverniki v Taganrogu zlahka postale tarča kazenskega pregona zgolj zato, ker obiskujejo krščanske shode in drugim govorijo o svoji veri. Priče v Rusiji bi se utegnile znajti v položaju, ko lahko verjamejo, kar želijo, vendar svoje vere ne smejo svobodno prakticirati skupaj z drugimi. *

Philip Brumley, pravni zastopnik Jehovovih prič, je dejal: »Dajati Jehovove priče v isti koš z ekstremističnimi skupinami in enačiti njihovo literaturo z literaturo nasilnih teroristov je žalitev dostojanstva in pravice. Ruske oblasti nepravilno aplicirajo zakon, ki je v nasprotju z mednarodnimi normami, standardi Sveta Evrope, Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki so jo sprejeli Združeni narodi, in rusko ustavo. Izrabljajo ga za to, da zatirajo mirno bogočastje Prič in napadajo center njihovega delovanja v Rusiji.«

Vasilij Kalin, predstavnik za medije iz Upravnega središča Jehovovih prič v Rusiji, je rekel: »Jehovove priče smo v Rusiji začele delovati že v 19. stoletju in v času Sovjetske zveze prestale hudo preganjanje. Kasneje je država priznala, da smo bili žrtev represije. V Rusiji še naprej želimo v miru častiti Boga. Klevetniške obtožbe, da je naša dejavnost ‚ekstremistična‘, so zgolj krinka za resnično versko nestrpnost tistih, ki se ne strinjajo z našim verovanjem. Mi nismo ekstremisti.«

Jehovove priče upajo, da bo Rusija zaščitila njihovo pravico do veroizpovedi, kot so to storile že mnoge države. Poleg tega se na oblasti obračajo s prošnjo, naj generalno tožilstvo ustavi napad na Upravno središče in naj država verskim manjšinam zagotovi človekove pravice. Toda ali bo Rusija to storila? Ali pa bo naredila korak nazaj s tem, da bo zatirala Jehovove priče, kakor jih je pod sovjetskim režimom?