Vrhovno sodišče Ruske federacije je 12. novembra 2014 potrdilo odločitev nižjestopenjskega sodišča, ki je razsodilo, da je krajevna verska skupnost Jehovovih prič v Samari ekstremistična. Tožilstvo v Samari je leta 2014 proti tej samarski verski skupnosti sprožilo postopek zatem, ko so policisti pri preiskavi prostorov, ki so jih Jehovove priče najeli za verska srečanja, »našli« nekaj izvodov njihove verske literature, ki je po celotni državi prepovedana. Te publikacije so po razsodbi ruskih sodišč ekstremistične, zato jih je ministrstvo za pravosodje uvrstilo na zvezni seznam ekstremističnega gradiva. * Vendar pa so Priče iz Samare že upoštevali to razsodbo ruskih sodišč in v najetih prostorih niso imeli prepovedanih publikacij.

Priče so na nižjestopenjskem in vrhovnem sodišču argumentirali, da je policija med preiskavo prostorov podtaknila prepovedano literaturo, zato da bi jih lahko kazensko ovadila. Poleg tega so pojasnili, da Evropsko sodišče za človekove pravice trenutno preučuje, ali so pretekle odločitve ruskih sodišč o prepovedi nekaterih publikacij upravičene. Priče so dodali, da tudi če bi bile tožilčeve obtožbe glede hranjenja prepovedane literature resnične, je bila kazen občutno previsoka za tako majhen prestopek. Hranjenje prepovedane literature se šteje za upravni prekršek, ki se kaznuje z globo ali začasno prepovedjo delovanja krajevne verske skupnosti, ne pa s tako hudo kaznijo, kot je njena ukinitev. Vendar pa je vrhovno sodišče vse te argumente prezrlo.

Glede ukinitve samarske verske skupnosti se ponavlja vzorec iz leta 2009, ko je v mestu Taganrog rostovsko regionalno sodišče zaradi ekstremizma ukinilo tamkajšnjo krajevno versko skupnost Jehovovih prič. Posledično so taganroški organi pregona to odločitev interpretirali kot de facto prepoved verskega delovanja Jehovovih prič na njihovem območju. Šestnajst Prič iz Taganroga so leta 2013 kazensko ovadili samo zato, ker so sodelovali v bogočastju – enako kot to počnejo Jehovove priče po vsem svetu, tudi v Samari. Sedem Prič je bilo kaznovanih z visokimi denarnimi kaznimi; štirje od teh, ki so občinski starešine, pa so poleg tega dobili še večletno zaporno kazen. Vendar je sodnik opustil izvršitev vseh denarnih kazni, ker sta preiskava in sodna obravnava bili zunaj zastaralnega roka, poleg tega je pogojno odložil izvršitev zaporne kazni. Priče so se na izrečene kazni pritožili in 12. decembra 2014 je rostovsko regionalno sodišče odredilo vnovično sojenje z drugim sodnikom.

Na področju Samare živi 1500 Jehovovih prič, ki lahko postanejo tarča kazenskega pregona zgolj zato, ker sodelujejo v bogočastju. Kam vse skupaj vodi? Ruske oblasti podobno preiskujejo krajevne verske skupnosti Jehovovih prič drugod po državi. Kako bodo ti državni represivni ukrepi vplivali na skoraj 180.000 Prič v Rusiji? Bomo videli. Vsekakor pa je odločitev vrhovnega sodišča nevaren precedens, ki na kocko postavlja svobodo Jehovovih prič in drugih verskih manjšin v Rusiji.