Med trenutno pandemijo želijo mnogi bratje in sestre ljudi tolažiti s pomočjo spodbudnih pisem. Brat Josué Laporta in njegova žena Vanesa sta tolažilna pisma napisala medicinskemu osebju neke bolnišnice v Barceloni in tamkajšnjim pacientom, ki so zboleli za covidom-19. Ena od medicinskih sester jima je odgovorila z zelo lepim pismom. V nadaljevanju je njeno pismo, za katerega se je strinjala, da se z nekaterimi popravki objavi. a

Sem medicinska sestra [...] in pišem v imenu [ime je odstranjeno], 97-letne babice. Danes zjutraj smo ji prebrali vaše pismo. Pisma, ki ste jih napisali pacientom, je naše osebje pacientom razdelilo naključno, ampak prepričana sem, da to pismo ni bilo stvar naključja. Vsaj dvema osebama, [pacientki] in meni [...], je pomagalo videti, da je mogoče imeti upanje. [Pacientka], ki je v paliativni oskrbi, mi je rekla, da tega sveta ne želi zapustiti ne da bi vas, Josué, vprašala: »Ali mi lahko obljube, ki so zapisane v Svetem pismu, koristijo kljub temu, da imam 97 let?«

Uspelo mi je, da sem si danes zjutraj vzela 10 minut časa in [ji] prebrala nekaj misli s spletnega mesta, ki ste ga navedli v pismu. Oči so se ji kar zasvetile, prevzela so jo čustva in njen obraz je zažarel od sreče in miru. Prav to ji je manjkalo. Nato sva si pogledali videoposnetek Zakaj je Jezus umrl?.

Jaz sem si prebrala tudi revijo [Prebudite se!], ki govori o stresu. Zelo mi pomaga, da se lažje soočam s trenutnimi okoliščinami. Kot veste, ni lahko.

Zdravstveni delavci, ki delajo tukaj, nimajo na voljo psihologa, s katerim bi se lahko pogovorili. Ampak informacije, ki ste nam jih priskrbeli, so na voljo 24 ur na dan. O njih lahko vedno premišljujemo. Ko bo vsega tega konec, želim izvedeti več in upam, da me boste lahko poučili o vsem, kar je treba, in mi tako zagotovili, da je boljši svet možen. Nimam besed, s katerimi bi se zahvalila Bogu, da je vaše pismo tisti dan prišlo ravno med mojo izmeno in da sem ga lahko nesla v [pacientkino] sobo.

Upam, da ste vi in vaša družina zdravi, in prepričana sem, da vam upanje, ki ga imate, pomaga, da se s trenutnimi okoliščinami spoprijemate bolje kot mnogi izmed nas. Hvala, da svoj čas posvečate ljudem, kot sva [pacientka] in jaz. Čeprav se ne poznamo, ste nama na obraz narisali največji nasmeh v zadnjih šestih tednih.

Iz srca se vam zahvaljujem.

Izrazi hvaležnosti, kot je ta, nas spodbujajo, da med to zdravstveno krizo še naprej oznanjujemo. Molimo, da bodo besede, ki jih uporabljamo na oznanjevanju, ljudem prinesle tolažbo. (Pregovori 15:23)