Švedska vlada je 1. januarja 2000 sprejela zakon o podpori verskih skupnosti, ki jim omogoča državno finančno podporo. Sredstva lahko prejme samo verska skupnost, ki »prispeva k ohranjanju in utrjevanju temeljnih vrednot družbe« ter je »stabilna in ima aktivno vlogo v družbi«.

V začetku leta 2007 je Švedska odobrila državna sredstva večini verskih skupnosti, vendar pa jih je vedno znova odklanjala Jehovovim pričam zaradi njihovega verskega pogleda na politično nevtralnost.

Ker naši bratje niso imeli nobene druge možnosti, so se glede ravnanja švedske vlade trikrat pritožili na sodišče. Vsakič je vrhovno upravno sodišče izjavilo, da je bila vladna odločitev, da se naši organizaciji zavrnejo državna sredstva, nezakonita in bi jo bilo treba spremeniti.

Končno je švedska vlada 24. oktobra 2019 spremenila svojo odločitev in sklenila, da Jehovove priče »izpolnjujejo vse pravne zahteve« za pridobitev državnih sredstev.

Enako sporno vprašanje se je nedavno pojavilo tudi na Norveškem, kjer je vlada redno dajala državna sredstva vsem verskim skupnostim, tudi Jehovovim pričam. Toda v zadnjih mesecih je vlada zahtevala, da se ponovno preuči razloge za podeljevanje državnih sredstev Jehovovim pričam. Zato so naši bratje norveškim uradnikom priskrbeli točne informacije o naših pogledih na politično nevtralnost. Vladi so poslali tudi kopije ugodnih razsodb vrhovnega upravnega sodišča na Švedskem in podobnih razsodb, ki so jih izrekla sodišča in upravni organi v Nemčiji in Italiji.

Veseli smo, da so norveški uradniki 18. novembra 2019 odločili, da bi morale Jehovove priče še naprej prejemati državna sredstva, in sklenili: »Sodelovanje na volitvah je temeljna pravica norveških državljanov, ni pa dolžnost. Odrekanje tej pravici je del prepričanja Jehovovih prič [...]. [Vendar vlada] v tem [...] ne vidi pravnega razloga, ki bi opravičeval zavračanje državnih sredstev.«

Brat Dag-Erik Kristoffersen iz skandinavske podružnice je glede teh odločitev rekel: »Veseli nas, da se nam priznava pozitivna vloga v družbi. Upamo, da bodo tudi druge države, v katerih glede verskih skupnosti velja podobna ureditev, upoštevale to odločitev.« Predvsem pa smo hvaležni Jehovu, ki je vrhovni zakonodajalec. (Izaija 33:22)