V službenem letu 2020 je naša organizacija začela z najobširnejšo vsesvetovno pomočjo ob naravnih nesrečah. Po vsem svetu je bilo ustanovljenih več kot 950 odborov za pomoč ob nesrečah. Poleg pandemije smo bili leta 2020 priča uničujočim naravnim nesrečam. Odbori so se pri organiziranju pomoči soočili z dodatnimi izzivi, saj so morali upoštevati varnostne napotke glede covida-19. Bratje in sestre, ki so ob nesrečah pomagali, so povedali, da jim je to delo okrepilo vero. V nadaljevanju je navedenih nekaj naravnih nesreč, ki so prizadele naše sovernike.

V službenem letu 2020 je bilo vsega skupaj 126 močnih neviht, ki so prizadele naše brate in sestre. To število je za kar 11,5 odstotka višje od števila neviht v službenem letu 2019. Mnoge od njih so povzročile uničujoče poplave in plazove.

Več tropskih ciklonov je na primer prizadelo Filipine, zaradi česar so morali mnogi oznanjevalci zapustiti svoje domove.

Močno deževje v Nigeriji je uničilo pridelke naših sovernikov.

Dolgo monsunsko obdobje je v Južni Koreji povzročilo veliko škode.

V več državah so divjali uničujoči gozdni požari. Nekateri od njih so bili največji do zdaj.

Mnogi bratje in sestre so se morali soočiti z ogromnimi požari – vsak od njih je uničil vsaj 4000 kvadratnih kilometrov površine.

To se je zgodilo v Združenih državah.

Ogromni požari so prizadeli tudi naše brate in sestre v Avstraliji.

Organizacija je priskrbela varnostne napotke, s katerimi se je zagotovilo, da so vsi, ki so ob naravnih nesrečah pomagali, in vsi, ki so prejeli pomoč, ostali varni.

Brat Han Chan-hee, ki je bil član odbora za pomoč ob nesrečah v Južni Koreji, je opisal nekatere ukrepe, s katerimi so zaščitili brate in sestre. Takole pravi: »Vsako jutro smo vsem izmerili temperaturo, vedno smo ohranjali varnostno razdaljo, omejili smo število prostovoljcev na posamezni lokaciji in se izogibali medsebojnega druženja med obroki in pavzami. Poleg tega so prostovoljci pred delom in po njem razkužili svoje orodje.«

Nekateri soverniki so zaradi teh nesreč morali zapustiti svoje domove oziroma so ostali brez njih. Brat Chris Shirah, ki je sodeloval z odborom, ko so na zahodni obali Združenih držav divjali gozdni požari, pravi: »Pozorni smo bili na to, koliko oseb pošljemo v vsak dom, da bi se lahko vedno upoštevalo varnostne smernice glede covida-19.«

Zaradi varnostnih napotkov in omejitev potovanja je bilo na mnogih področjih število prostovoljcev, ki so lahko pomagali, omejeno. Brat Philips Akinduro, ki je sodeloval z odborom za pomoč ob nesrečah v Nigeriji, pojasni: »Največji izziv je bila [vladna] omejitev gibanja. Zato je bilo zelo težko dobiti prostovoljce.«

Brat Kim Joon-hyeong, ki je bil član odbora v Južni Koreji, stališče prostovoljcev opiše takole: »Ker smo vse delali zaradi krščanske ljubezni do Boga in sovernikov, smo vedno pazili na varnost drugih in njihovo življenje. Kljub dodatni pazljivosti smo pri svojem delu ohranili veselje.«

To, da so lahko prostovoljci kljub dodatnim izzivom priskrbeli pomoč, je vsem okrepilo vero in zaupanje v Jehova.

Brata Hana je skrbelo, ali bo odbor za pomoč našel dovolj prostovoljcev, da bodo lahko v manj kot 24 urah pričeli z delom. »V samo nekaj urah mi je postalo jasno, da je moja skrb odveč. Javilo se je na stotine bratov in sester iz vse države. Bilo jih je toliko, da smo morali nekatere zavrniti.« Takole zaključi: »Brez dvoma sem čutil, da je z nami Jehova, in to je bilo zelo spodbudno.«

Podobno pravi tudi brat Brad Benner iz Hondurasa, ki je imel priložnost pomagati tistim, ki jih je prizadel orkan. Svoje občutke je izrazil takole: »Čeprav je to bila zelo stresna situacija, so naši soverniki, ki so morali zapustiti svoje domove, dobili hrano, streho nad glavo in so bili duhovno okrepljeni. Na lastne oči sem videl, da dva orkana in svetovna pandemija ne morejo uničiti ljubezni, ki vlada v naši organizaciji.«

Brat Alquin Dayag, ki je sodeloval z odborom za pomoč na Filipinih, sklene: »Zaradi te izkušnje sem še bolj prepričan, da Jehova vedno velikodušno priskrbi moč, ki presega običajno, in modrost, ki jo potrebujemo za to, da opravimo kakršno koli delo.« (2. Korinčanom 4:7)

Zelo cenimo delo vseh podružničnih uradov, odborov za pomoč ob nesrečah in sovernikov, ki so se dali na razpolago in pomagali. Takšna pomoč je bila v tem letu rekordno uničujočih naravnih nesreč mogoča zaradi ljubečega naprezanja in velikodušnih prispevkov. (1. Tesaloničanom 1:3)