Eno od sodišč na Slovaškem je 18. septembra 2015 rehabilitiralo Martina Boora, ki je bil kazensko ovaden zaradi ugovora vesti. Ta odločitev je bila sprejeta 90 let za tem, ko je bil Martin, ki je bil naš sovernik, obsojen. Gre torej za rehabilitacijo v najstarejšem sodnem primeru na Slovaškem, v katerem je razveljavljena obsodba zaradi ugovora vesti.

Martin se je leta 1920, ko je bil star 17 let, dejavno pridružil Mednarodnim preučevalcem Biblije, kot so se tedaj imenovale Jehovove priče. Oktobra 1924 je bil vpoklican v vojsko. Zaradi svojega verskega prepričanja ni hotel v nobenem pogledu sodelovati v vojaških aktivnostih ali izreči vojaške zaprisege. Posledično so uradniki podvomili o njegovem duševnem stanju in mu odredili psihiatrični pregled. Ta je pokazal, da je Martin duševno zdrav. Zdravniško mnenje je bilo, da njegovo »versko prepričanje ni plod bolne domišljije«.

Ker je bil Martin duševno zdrav, je sodišče 2. aprila 1925 odločilo, da je njegovo odklanjanje vojaške obveznosti resno kaznivo dejanje. Kot mlad poročen moški je na sodišču pogumno sprejel obsodbo: dve leti zapora pod strogim režimom, h kateremu spada bivanje v samici ob pičli hrani. Toda Martinu ni bilo treba odslužiti celotne kazni. Zaradi zglednega vedenja je bil 13. avgusta 1926 pogojno izpuščen iz zapora.

Martin je preminil 7. januarja 1985. Njegovi sorodniki so leta 2004 prvič vložili prošnjo, da se ga rehabilitira, vendar je bila zavrnjena. Pozneje je Evropsko sodišče za človekove pravice v zelo pomembnem primeru Bayatyan proti Armeniji razsodilo, da Evropska konvencija o človekovih pravicah ščiti ugovornike vesti. Zato so sorodniki po sedmih letih vložili zahtevek na okrožno sodišče Bratislava I, da se primer ponovno odpre. Žal je na domačih sodiščih prošnja za Martinovo rehabilitacijo kljub trdnemu pravnemu temelju, da se prekliče njegova obsodba, ostala na mrtvi točki. Da so se zadeve premaknile, je bil potreben še en ugovornik vesti.

Imrich Vajda je bil tako kot Martin Boor Jehovova priča in je zavrnil vojaško službo. V času komunističnega režima je bil kaznovan v letih 1959 in 1961. Slovaško ustavno sodišče je 13. marca 2014 razsodilo, da mora biti rehabilitiran. Razsodba je bila sprejeta na podlagi češkoslovaškega zakona št. 119/1990 (zbirka zakonov) o sodni rehabilitaciji, posebej namenjenega temu, da ureja obsodbe iz časa komunizma. V primeru Imricha Vajde se je ustavno sodišče prvič izreklo o tem, kako mora Slovaška upoštevati razsodbo v primeru Bayatyan. Priznalo je, da je amnestija oziroma rehabilitacija nujen pravni ukrep za tiste, ki so zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti obsojeni kot storilci kaznivega dejanja.

Pozitivna odločitev v primeru Vajda je bila ključni precedens, na podlagi katerega je na okrožno sodišče Bratislava I lahko bila vložena prošnja, da se Martina Boora povsem oprosti obsodbe. Sodišče je 18. septembra 2015 prošnji ugodilo. Tako je bil Martin Boor kot ugovornik vesti 90 let za tem, ko je bil obsojen, in 30 let po smrti oproščen kakršnega koli kaznivega dejanja.

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Bayatyan in odločitev ustavnega sodišča v primeru Vajda sta torej pomagali popraviti dolgoletno krivico. Do danes so slovaška sodišča v celoti rehabilitirala 51 Jehovovih prič (večina od njih je bila kaznovana med letoma 1948 in 1989).