Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 3. junija 2014 soglasno sklenilo, da je Turčija kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah *, ko je štiri Jehovove priče v Turčiji obsodila zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti. Çağlar Buldu, Bariş Görmez, Ersin Ölgün in Nevzat Umdu so na temelju svojega trdnega verskega prepričanja zavrnili opravljanje vojaške službe. Razsodba ESČP-ja se glasi: »Ukrepi, ki so bili izvedeni proti vlagateljem pritožbe, [...] v demokratični družbi glede na 9. člen Konvencije ne bi bili potrebni.«

Prej omenjeni štirje Priče so 17. marca 2008 na to sodišče vložili pritožbo proti turški vladi (Buldu in drugi proti Turčiji). V njej so navedli, da Turčija s tem, da jih je zaradi zavračanja vojaške službe večkrat sodno preganjala in obsodila, ni spoštovala njihove svobode veroizpovedi. Vsi skupaj so bili vpoklicani več kot 30-krat in so v zaporu in vojaškem priporu preživeli skupaj več kot šest let.

V razsodbi ESČP-ja je pisalo: »Vlagatelji pritožbe, ki so Jehovove priče in so zavrnili vojaško službo zaradi vesti, so to storili zgolj zaradi svojega verskega prepričanja. Sodišče ne dvomi, da se je s tem, da so bili vlagatelji večkrat obsojeni, [...] kot tudi neprestano kazensko preganjani [...], posegalo v njihovo pravico, da svobodno izražajo svojo vero, kar jamči 9. člen Konvencije.«

To je do sedaj tretja razsodba proti Turčiji v zvezi z ugovorom vesti. Pred tem je ESČP že razsodil v korist Fetija Demirtaşa leta 2012 in v korist Yunusa Erçepa leta 2011. Leta 2012 je odbor Združenih narodov za človekove pravice razsodil v prid dveh drugih Prič v Turčiji, Cenka Atasoya in Ardaja Sarkuta, ki sta prav tako zaradi vesti zavrnila opravljanje vojaške službe.

V Evropi je do prelomnice v zvezi s to sporno zadevo prišlo 7. julija 2011, ko je veliki senat ESČP-ja razsodil v primeru Bayatyan proti Armeniji. Takrat je ESČP prvič prišel do sklepa, da 9. člen Evropske konvencije ščiti ugovornike vesti, ki nočejo služiti vojaščine. Ta razsodba je zavezujoča za vse države članice Sveta Evrope. Razsodba v primeru Bayatyan, tri razsodbe ESČP-ja proti Turčiji in druge podobne razsodbe ESČP-ja obvezujejo Turčijo in druge države članice, da ponovno ocenijo svoje ravnanje z ugovorniki vesti in da svojo zakonodajo prilagodijo v skladu z zagotovili Konvencije.

James E. Andrik, eden od odvetnikov, ki so v tej sodni zadevi predstavljali četverico vlagateljev pritožb, je dejal: »Čeprav trenutno ni v Turčiji zaradi ugovora vesti nobeden od Prič v zaporu, vlada še naprej preganja mlade moške, ki so Priče in zaradi ugovora vesti zavračajo služenje vojaščine. Upamo, da bo nedavna razsodba v primeru Buldu in drugi proti Turčiji turško vlado navedla k spoštovanju temeljne človekove pravice do svobode vesti.«