Brat Eziz Atabayev iz Turkmenistana je zvesto prestal dveletno zaporno kazen, ki jo je dobil, ker zaradi ugovora vesti ni želel opravljati vojaške službe. Izpuščen je bil 19. decembra 2020. V zadnjih desetih letih je bilo v tej državi zaradi ugovora vesti zaprtih 46 naših bratov.

Zgodba brata Atabayeva se je začela leta 2016, ko je bil vpoklican v vojsko. Kot ugovornik vesti je zavrnil služenje vojaške službe. Njegov primer je bil poslan na mestno tožilstvo. Po skoraj dveh letih so Eziza poklicali na sodno zaslišanje. Sodišče ga je 19. decembra 2018 obsodilo na dveletno zaporno kazen.

Eziz pravi: »Preden sem šel v zapor, sem se o tem, kaj lahko pričakujem, veliko pogovarjal z drugimi brati, ki so prestajali iste okoliščine ali ki so že odslužili zaporno kazen. V naših publikacijah sem prebral veliko življenjskih zgodb. Bral pa sem tudi spodbudne misli iz Svetega pisma.

Na dan mojega sojenja mi je neki brat pokazal Izaija 30:15, kjer piše: ‚Ne vznemirjajte se, ohranite zaupanje – v tem bo vaša moč.‘ Ta vrstica mi je vedno pomagala, da sem ostal miren in da sem se v vsem zanašal na Jehova. Premišljevanje o tej vrstici mi je pomagalo ves čas, ko sem bil v zaporu.«

Čeprav so bili pogoji v zaporu zelo težki, pa je bil Ezizu največji izziv to, da je bil ločen od svoje družine. »V zaporu sem se zbližal s svojimi duhovnimi brati, ki so bili zaprti z mano. Postali so pravi prijatelji in mi pomagali, da nisem bil žalosten, ko sem razmišljal o družini in prijateljih.«

Eziz je tudi izkoristil priložnosti za oznanjevanje, ki so se mu ponudile. Takole pravi: »Na začetku nekateri zaporniki nisi bili ravno veseli, ko sem drugim govoril o svojem prepričanju. Ampak čez čas so bili tudi oni pripravljeni prisluhniti. Ko so prišli novi zaporniki, ki me niso poznali, niso bili navdušeni nad mojim oznanjevanjem. Vendar so se zaporniki, ki sem jim že večkrat oznanjeval, postavili na mojo stran in jim sami začeli govoriti o tem, kaj so se naučili.«

Da bi se lažje pripravili na prihodnje preizkušnje, je Eziz rekel: »Priporočam globoko osebno preučevanje in odprto komunikacijo z Jehovom. Povedati mu morate vse, kar vas skrbi, vaše strahove in vaše občutke – Jehovu povejte vse.

To preizkušnjo sem prestal z Jehovovo pomočjo. Povsem sem prepričan, da mi bo Jehova vedno pomagal. Ni me strah prihodnjih preizkušenj.« (Psalm 118:6)